Kamra.si, 6. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1896 se je na Dolnji Težki Vodi rodil Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog. Umrl je 3. decembra 1965 v Ljubljani.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1915 maturiral. Najprej je služboval kot železničarski uradnik, od leta 1914 pa je nastopal tudi kot amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Leta 1922 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Drama, kjer je ostal do upokojitve leta 1962. Kot poklicni igralec je leta 1921 prvič nastopil kot Debeli človek v Cankarjevi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letih 1922-1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani in mu je pomagal do prvega uspeha s tem, ko mu je zaupal vlogo Ferdiščenka v Idiotu. Pred tem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev. Dolgo je nastopal predvsem v komičnih vlogah, sčasoma pa se je razvil v igralca močnih značajev. Nastopil je kot Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata, Kantor, Grozd, Kalander iz Cankarjevih del ter imel glavno vlogo v Shakespearovem Falstaffu in Držićevem Botru Andražu. Leta 1946 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost vLjubljani. Prevedel in priredil je enaintrideset veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja. Poleg igranja na gledaliških odrih je igral še v rusko-jugoslovanskem filmu z naslovom V gorah Jugoslavije, veliko pa je delal tudi na radiu, v radijskih igrah.

Kamra.si, 6. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil Janez Žmavc, slovenski dramatik, dramaturg in knjižničar. Umrl je 17. marca 2019 v Slovenj Gradcu. Dramatik, dramaturg, prevajalec in publicist Janez Žmavc je po opravljeni maturi na celjski gimnaziji v letih 1948 do 1952 študiral dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, po študiju je bil dve sezoni dramaturg v kranjskem Prešernovem gledališču, nato je pet let delal v Študijski knjižnici v Celju, potem pa se je kot dramaturg zaposlil v SLG Celje in ostal tam do upokojitve leta 1990. Posvečal se je gledališki publicistiki, prevajanju gledaliških besedil, urejanju gledaliških listov in praktični dramaturgiji. V prvi vrsti pa je bil dramatik. Najprej je pisal realistične drame, v katerih je problematiziral (malo)meščansko okolje v povojni družbi z vidika posamične intimne usode, pozneje je za prikazovanje pridobitniškega potrošniškega sveta uporabljal modernejši odrski izraz. Že v 80. letih je zanj značilen premik k absurdno groteskni in s prevladujočo ironijo zaznamovani gledališki konverzaciji. Napisal ali priredil je tudi številne igre za mladino in otroke.

Kamra.si, 5. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. oktobra 1959 se je v Dolencih na Goričkem rodil Franc (Feri) Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, se je vpisal na soboško gimnazijo. Želel je študirati slikarstvo, vendar se je po neopravljenih sprejemnih izpitih vpisal na študij novinarstva. Kmalu se je tudi zaposlil v dnevno-informativnem programu Radia Ljubljana. V tem času je začel pisati svoj prvi roman Peronarji, ki je izšel 1982. leta. Od leta 1983 ima status samostojnega umetnika. S Francijem Justom sta ustanovila Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se ukvarja predvsem z založniško dejavnostjo, poleg tega pa organizira tudi vsakoletno srečanje slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev Oko besede in festival narečne književnosti Dialekta.Avtorjevo otroštvo je zaznamovano z življenjem v odročni prekmurski vasici, kjer se je s knjižno slovenščino prvič srečal šele v osnovnošolskih klopeh. Takrat se je zanj odprl svet pisane besede. Pred tem je namreč užival v pripovedovanju pravljic matere Tereze in očeta Štefana. Prav zaradi ljubezni do pripovedovanja je nastala zbirka pravljic Mislice (1999), za katero je leta 2000 dobil nagrado Večernica.Na njegov odnos do sveta in drugačnosti so vsekakor vplivale tudi mladostniške izkušnje z Romi, ki so živeli v sosednji vasi, in s katerimi je tudi obiskoval osnovno šolo. Te izkušnje in bližina romske populacije se kaže v njegovih delih Namesto koga roža cveti (1991) in Nedotakljivi, mit o Ciganih (2007). Po obeh delih je posnet tudi film.Sam pravi, da se je z umetnostjo pisanja srečal že v osnovni šoli, ko je napisal prvo pesmico. Leta 1981 je v sodelovanju s pomurskima avtorjema Milanom Vincetičem in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kasneje skupaj z Milanom Vincetičem še zbirko novel Za svetlimi obzorji (1988) in Srebrni breg (1995).Dela za otroke, najsi bodo to otroške pesmice (Cicibanija, 1987), kratke zg

Kamra.si, 3. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. oktobra 1910 se je na Ravnah na Koroškem rodil Maks Dolinšek, učitelj, fotograf ... Umrl je 11. aprila 1987 na Ravnah na Koroškem. Starša sta izvirala iz slovenske Koroške v Avstriji, vendar sta se že pred letom 1910 preselila na Ravne, takratni Guštanj. Ljudsko šolo je obiskoval v Črni na Koroškem od leta 1917. Kasneje so se z družino spet vrnili na Ravne. Maks je nadaljeval šolanje na dvorazredni ljudski šoli na Tolstem Vrhu in v letu 1924 končal osnovno šolo na Ravnah. Obiskoval je Državno deško meščansko šolo v Slovenj Gradcu, ki jo je zaključil junija 1928. Zelo željan znanja je šolanje nadaljeval na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru, kjer je študij uspešno končal leta 1932/33. Kasneje v letu 1937 je opravil še praktični učiteljski izpit. Takoj po zaključku šolanja so ga vpoklicali v vojsko in leta 1934 se je vrnil v domače kraje. Prvo zaposlitev je dobil v Ribnici na Pohorju, kjer je začel poučevati septembra istega leta. Tu je ostal do julija 1938. Na njegovo željo željo je bil premeščen v ljudsko šolo v Šentjanžu. Njegovo službovanje je prekinila druga svetovna vojna, saj je moral ponovno v vojsko. Po vojni je dobil službo na osnovni šoli Ravne, kmalu zatem pa na gimnaziji na Ravnah. V letu 1946 je honorarno učil še na strokovni šoli na Ravnah. Leta 1958 je bil Maks Dolinšek premeščen na osnovno šolo Prežihovega Voranca na Ravnah, kjer je ostal do upokojitve. Leta 1967 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru na smeri zgodovina in geografija. Ob zahtevnem pedagoškem delu in študiju je bil navdušen športnik in fotograf. Aktivno je sodeloval v številnih športnih društvih. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal s kulturnim delom. Od leta 1957 pa vse do leta 1979 je bil honorarni upravnik Koroškega muzeja na Ravnah. Tam je postavil večino zbirk. V petih desetletjih je ustvaril številne posnetke, fotografije, diapozitive, ki se jih je v Koroškem muzeju nabralo več kot deset tisoč. S pomočjo filma je dokument

Kamra.si, 2. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. oktobra 1919 je v Gradcu umrl Franjo Štor, odvetnik, politik, narodnoobrambni delavec, narodni buditelj in mecen. Rodil se je 25. novembra 1854 na Teharjah. Dr. Franjo Štor je bil odvetnik, politik, narodni buditelj, ustanovitelj prvih teharskih društev in narodnjak doma iz Teharij, ki je službeno deloval v Ljubljani. Aktivno je sodeloval v ljubljanskem političnem, kulturnem in društvenem življenju. Bil je član Narodne čitalnice v Ljubljani. Izvoljen je bil v čitalniški odbor predsednika in urednika Novic Janeza Bleiweisa, kjer je kot odbornik sodeloval v odseku za besedo in za plese. Kot odbornik je bil tudi član ljubljanske šolske in narodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda.

Kamra.si, 2. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. oktobra 2017 je v  Gornjih Petrovcih umrl Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj. Rodil se je 11. oktobra 1957 v Murski Soboti. Otroštvo in mladost je preživel v Stanjevcih na Goričkem. Železniška postaja v domačem kraju, v času »goričke Mariške« (vozila je med letoma 1907 in 1968), ga je zaznamovala in mu bila inspiracija pri pisanju. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjih Petrovcih, v Murski Soboti je končal gimnazijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej se je zaposlil kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je urednik revije Separatio, nato še urednik za liriko pri Sodobnosti, pa urednik za literaturo pri reviji Mentor. Bil je avtor knjižnih ocen in esejev v Sodobnosti, Večeru in drugih literarnih revijah, kolumnist Vestnika, sicer pa je poučeval slovenščino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Živel in ustvarjal je v domačih Stanjevcih. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramske tekste, radijske igre in romane. Poleg knjižne slovenščine se je literarno izražal tudi v prekmurščini. Tako je ohranjal prekmursko književnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Porabju.Leta 1981 je skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kar je bil njegov pesniški začetek. Tudi kratko prozo Za svetlimi obzorji je izdal skupaj s Ferijem Lainščkom, leta 1988. Njegov opus šteje več kot 20 naslovov. Uvrščen je v številne, tudi tuje antologije.Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, finščino, francoščino, hrvaščino, madžarščino, makedonščino, nizozemščino, turščino, portugalščino, nemščino, češčino… Za zbirke poezije je značilno, da je pesmi v njih s smislom za aritmetiko običajno razdelil na več ciklov. V njih se prepletata zgodovina in mit, kar je upovedoval s preobrati v govorici, od nežnega, do grobega, od slikanja detajlov do širokih razgledov. Rad se je poigraval z zvokom besed, s