Novice

dediščina

13. decembra 1838 se je v Žalcu rodil Janez Hausenbichler, savinjski hmeljar in politik

Kamra.si, 13. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. decembra 1838 se je v Žalcu rodil  Janez Hausenbichler, savinjski hmeljar in politik. Umrl je 11. aprila 1896 v Žalcu.  Janezov oče je bil sin premožnejših staršev iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so poroki z manj premožno hčerko Marijo žalskega tržana Šentaka nasprotovali, zato sta si mladoporočenca svoj dom ustvarila v Žalcu. V zakonu so se mu rodile tri hčere in sin Janez, ki je bil kot edini sin deležen še posebne skrbi staršev.Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu ter končal še dva razreda takratne glavne šole v Celju. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini.Po smrti očeta se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela prek meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator II. Slovenskega tabora v Žalcu 6.9.1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto kasneje je pod njegovim vodstvom začela delovati v njegovi gostilni prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1876 je ustanovil trško sirotišnico na Grabnu, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik. 

13. decembra 1922 se je v Šoštanju rodil Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj

Kamra.si, 13. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. decembra 1922 se je v Šoštanju rodil Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Umrl je 22. februarja 1944 (Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami). Bil je prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi kominističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola. 
Slovo od dr. Borisa Kuharja (1929-2018)

Slovo od dr. Borisa Kuharja (1929-2018)

SEM, 13. december 2018 ― Žalna seja v spomin na dr. Borisa Kuharja bo v četrtek, 20. decembra 2018 ob 11. uri v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2, v Ljubljani (upravna muzejska hiša). Vabimo vas, da skupaj počastimo spomin nanj. Umrl je etnolog in novinar dr. Boris Kuhar, ki je kar petindvajset let vodil Slovenski etnografski muzej. Raziskoval je letne šege in razkroj kmečke kulture na slovenskem podeželju, po upokojitvi pa se je posvetil kulinariki. Leta 1964 je ustanovil oddelek za neevropske kulture v dvorcu Goričane pri Medvodah. V muzejsko delo je uvedel filmsko kamero, s katero je dokumentiral pustovanja, tradicionalne obrti in kmečka opravila, poleg tega pa je na potovanjih v Afriko posnel osemnajst potopisnih oddaj. Filme je vključil na razstave, da je razstavljene predmete lahko prikazal v življenju ljudi, ki so jih izdelali in uporabljali, v Goričanah pa je z njimi dopolnjeval program. Obenem je skrbel, da je televizija redno poročala o razstavah, zato so bili v njegovem obdobju slovenska in druge kulture, etnologija in muzeji močno prisotni v zavesti Slovencev. Boris Kuhar se je rodil leta 1929 v Mariboru in mladost preživel v Ločah pri Poljčanah blizu Slovenskih Konjic. Po koncu druge svetovne vojne je ob delu končal šolanje za novinarja ter med leti 1946 in 1956 pisal in fotografiral za časopis Slovenski poročevalec. Poleg klasičnih tem povojnega socialističnega obdobja je pod psevdonimom objavil tudi serijo člankov o nočnem življenju v Ljubljani, ki so zbudili celo zanimanje policije. Ob delu je končal dva letnika diplomatsko-novinarske akademije v Beogradu, ko pa so jo zaradi zapletov z informbirojem ukinili, se je prepisal na Oddelek za etnologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral z nalogo o prekmurski pustni šegi borovo gostüvanje. Po zaključku služenja obvezne vojaščine so ga leta 1957 sprejeli v službo na nastajajoči Radioteleviziji Ljubljana, kjer je kot urednik, scenarist, režiser in občasno tudi kot snemalec sodelov

Balantičev večer v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik

Kamra.si, 13. december 2018 ― Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča vabita na Balantičev večer, na katerem bomo slovesno prevzeli dragoceno darilo iz rok prof. Pibernika. Slovesna prireditev bo v dvorani Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, v petek, 14. decembra, ob 18.uri. Prof. France Pibernik knjižnici podarja doprsen kip Franceta Balantiča, delo akademskega kiparja Draga Tršarja. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bodo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO. Večer posvečamo 75. obletnici pesnikove smrti.
1937 Grahovo – Pred šolo

1937 Grahovo – Pred šolo

Stare slike (Cerknica), 13. december 2018 ― Fotografija je nastala pred šolo v Grahovem. Otroci so se zbrali na dvorišču. Ne vemo, kaj se je zgodilo, da je prišel fotograf in napravil to fotografijo. Iz tega časa so šolske fotografije tako redke, da je tudi ta prav dragocena in vredna objave. Tone Gornik je še povedal: V Grahovem je imela šola osem […]
1950 Javorniki – Stara hiša Javornik

1950 Javorniki – Stara hiša Javornik

Stare slike (Cerknica), 12. december 2018 ― Stara hiša Javornik je bila zgrajena leta 1890. Spodaj so stanovali logarji, zgornji del pa je bil kot lovski gradič namenjen Windischgrätzom in njihovim lovskim gostom. Stoji ob cesti Loška dolina – Otoške doline – Vrh Korena – Palčje. V katastru gozdnih stavb Gozdnega gospodarstva Postojna (stanje 31. 12. 1971) so naslednji podatki: 3 kuhinje s […]

12. decembra 1888 se je v Zavodnjah rodil Ivan Napotnik, slovenski kipar

Kamra.si, 12. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. decembra 1888 se je v Zavodnjah rodil Ivan Napotnik, slovenski kipar. Umrl je 19. junija 1960 v Šoštanju. Ivan Napotnik je odraščal na Zdovčevi domačiji v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Za rezbarjenje in oblikovanje iz gline ga je navdušilo delo potujočega rezbarja. Obiskoval je ljubljansko umetno-obrtno šolo, leta 1906 pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 pričel s študijem kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti in do leta 1915 zaključil specialko pri prof. Edmundu Hellmerju. V študijskih letih je razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem vojne se je Napotnik vrnil v rodni kraj, na katerega je bil zelo navezan ter tam ustvarjal in kmetoval.

Predstavitev knjige Silva Vremca

Kamra.si, 11. december 2018 ― V četrtek, 13. decembra 2018, vabljeni v Novo Gorico. V Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica bomo ob 18. uri predstavili knjigo Silva Vremca Ujeti veter: zbrana poezija in proza. Avtorjevo delo bo predstavila Magda Vremec Ragusi, z njo se bo pogovarjala Tina Podgornik.

11. december - mednarodni dan gora

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. december - mednarodni dan gora Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki so ga dosegli leto prej s projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora . Na ta dan, 11. december, so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, ter opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij. Vir: https://www.cipra.org/sl/cipra/slovenija/novice/arhiv-novic/11-12-mednarodni-dan-gora
1977 Postojna – Stadion VII.

1977 Postojna – Stadion VII.

Stare slike (Cerknica), 11. december 2018 ― Vse je pripravljeno za podelitev nagrad tekmovalcem, ki so se najbolje odrezali. Med oficirji in civilisti so dekleta v slovenskih narodnih nošah, ki bodo pomagala pri razdeljevanju nagrad. Na sliki sem prepoznala partijsko (Proletarci vseh dežel, zdržite združite se!) in jugoslovansko zastavo ter dolgoletnega predsednika tovariša Tita. Ne le šport, temveč tudi druženje in utrjevanje […]

11. decembra 1948 je v Zagrebu umrl rodil Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1948 je v Zagrebu umrl rodil Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj. Rodil se je 11. julija 1859 v Žalcu.  Friderik Širca, z umetniškim imenom Risto Savin, je bil rojen v eni najstarejših trških hiš v Žalcu, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669. Bil je šesti otrok trgovca Ernesta in Barbare (Babbete), rojene Žuža. Že v otroštvu je rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Kmalu je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru »baje radi in pogosto peli«. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, ni pa znano, kje je končal srednjo šolo. Gotovo je le, da je moral zaradi gospodarskega zloma doma šolanje predčasno končati.

11. decembra 1948 je v Zagrebu umrl Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1948 je v Zagrebu umrl Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj. Rodil se je 11. julija 1859 v Žalcu.  Friderik Širca, z umetniškim imenom Risto Savin, je bil rojen v eni najstarejših trških hiš v Žalcu, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669. Bil je šesti otrok trgovca Ernesta in Barbare (Babbete), rojene Žuža. Že v otroštvu je rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Kmalu je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru »baje radi in pogosto peli«. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, ni pa znano, kje je končal srednjo šolo. Gotovo je le, da je moral zaradi gospodarskega zloma doma šolanje predčasno končati.

11. (10.?) decembra 1915 je v Sofiji umrl Anton Bezenšek, slovenski stenograf, urednik, pedagog, založnik in slavist

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11.  (10.)* decembra 1915 je v Sofiji umrl Anton Bezenšek, slovenski stenograf, urednik, pedagog, založnik in slavist. Rodil se je 15. aprila 1854.  Rodil se je v Bukovju pri Frankolovem Tomažu in Marjeti Vezenšek (kdaj so se preimenovali v Bezenške, ni znano), po domače Pintarjevim. Oče je podedoval po svojem očetu lepo posestvo, zato je lahko svojim osmim sinovom nudil ustrezno izobrazbo. Tone je bil prvorojenec in s šestimi leti je začel obiskovati ljudsko šolo v Frankolovem. Zaradi bistrosti ga je oče poslal v celjsko nižjo gimnazijo, kjer se je izkazal kot tako nadarjen učenec, da ga je opat Matija Vodušek sprejel na stanovanje in hrano.

11. decembra 1920 se je rodil Aleksander Videčnik, višji upravni delavec, zgodovinar, publicist ...

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1920 se je rodil Aleksander Videčnik, višji upravni delavec, zgodovinar, publicist ... Aleksander Jakob Videčnik, višji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice, je bil rojen v Celju. Zaradi bolezni se je leta 1977 preselil v Mozirje, kamor je že v prejšnjih letih zelo rad zahajal. Že v Celju je raziskoval zadružništvo in hranilništvo, posebno pa delovanje Mihaela Vošnjaka, ki je v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic in tako omogočil proces gospodarskega osamosvajanja Slovencev. Tudi pisati in objavljati je pričel zelo zgodaj. Za Banko Celje je pripravil Zgodovino Celjske mestne hranilnice in Zgodovino hranilnikov. Poleg tega je pisal tudi za Savinjski tednik in sodeloval na radiu Celje v številnih oddajah, predvsem ko je pogovor potekal o celjski preteklosti. V Celju je bil dolga leta pred drugo svetovno vojno in po njej aktivni član pevskega zbora in gledališke skupine.

11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik. Umrl je 14. julija 1795 v Ljubljani.  Med leti 1767-73 je obiskoval jezuitsko gimnazijo v Ljubljani. Verjetno je obiskoval še humanistčne razrede. Leta 1776 je vstopil v stiški samostan in ga po dveh letih zapustil. Odšel je na Dunaj. Tam je med leti 1778-80 poslušal predavanja J. Sonnenfelsa o finančnih, policijskih in trgovskih vedah. Sprejel je njegov motto: »Manj besed, a več stopinj!«Po vrnitvi v Ljubljano je bil med leti 1781-83 škofijski arhivar v Ljubljani pri škofu K. J. Herbersteinu. Nato je bil protokolist pri kresiji.Vsaj od leta 1781 dalje je bil član prerodnega krožka, ki se je zbiral okrog barona Zoisa. Zois mu je bil mentor in mecen.Bil je dejaven pri obnovitvi Academie operosorum. Imel je govor na otvoritveni slovesnosti. V govoru se je zavzel za iskanje resnice in svobodo mišljenja. 

11. decembra 1918 je umrl Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1918 je umrl Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki.  Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu (Vrhnika) 141 kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško – proletarske družine trškega krojača. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon.
še novic