1931 Cleveland – Sestrični iz Amerike

1931 Cleveland – Sestrični iz Amerike

Stare slike (Cerknica), 29. november 2019 ― To sta hčeri Mramorjevega strica Janeza Mulca, Esther in Mildred, sestrični Frankieja in Alice Mullec, mojega očeta ter njegovih sester in bratov. Slika nosi datum 12. aprila 1931, nastala pa je v Clevelandu. Dekleti sta mladi in lepi, oblečeni praznično in po modi, v kostimih z enako jopico, v belih čeveljcih, s klobučkom, torbico in rokavičkami … Je […]

Nagradna igra: KULturna dediščina je KUL!

ZZMS, 28. november 2019 ― Združenje zgodovinskih mest Slovenije med 28. novembrom in 2. decembrom 2019 organizira nagradno igro na družabnem omrežju Instagram, s katero želimo nagovoriti mlade in jih spomniti, kako KUL so KULturna doživetja! Izžrebanim nagrajencem bomo namreč podelili izvrstna KULturna doživetja: 2 vstopnici za Dolenjski muzej 2 vstopnici za AR izkušnjo v Žički kartuziji 2 vstopnici za […] The post Nagradna igra: KULturna dediščina je KUL! appeared first on ZZMS.
Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja novo avtorsko razstavo Bosi. Obuti. Sezuti.

SEM, 28. november 2019 ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. november 2019 V petek, 6. decembra 2019, ob 13.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje nove osrednje razstave Bosi. Obuti. Sezuti., s katero SEM zaokrožuje svoje pestro programsko leto 2019. Razstava Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov. Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je predvsem z gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet. Avtorica razstave je dr. Janja Žagar, muzejska svetnica, kustosinja za oblačilne in tekstilne zbirke v SEM. Razstavo je oblikovala Eda Pavletič. O razstavi: Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval;  pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih.  Zbirka obuval SEM obsega več desetin cokel, čevljev, sandalov, škornjev in drugih obuval. Večinoma izvirajo s slovenskega ozemlja, v manjši meri gre za redkosti zunajevropskih dežel. Po starosti jih umeščamo v obdobje od začetka 19. stoletja do danes. Izbrani primerki so od leta 2006 bolj ali manj opazni spremljevalci oblačilnih kompletov na stalni razstavi SEM z naslovom Med naravo in kulturo, kot zbirka pa še niso bili deležni študijske ali razstavne pozornosti v SEM. Da bi pa na razstavi lahko opozorili na raznovrstne vidike obuval, je avtorica razstave prestopila meje zbirk SEM ter k sodelovanju povabila mnoge posameznike, skupine in institucije. Ti so s svojimi premisleki, kreativnostjo in predmeti dopolnil
1950/51 Babno Polje – Vsi učenci Osnovne šole Babno Polje

1950/51 Babno Polje – Vsi učenci Osnovne šole Babno Polje

Stare slike (Cerknica), 28. november 2019 ― Tako so se pred fotografa Vilka Filača postavili vsi učenci OŠ Babno Polje ob zaključku šolskega leta 1950/51. Vsi so se lepo oblekli za to priložnost. Deklice prav izstopajo, večinoma so v lahkih poletnih oblekcah iz cajha kakršne sem nosila tudi jaz. Tudi frizurce so odraz tistega časa (kitke, rolica na temenu ali pa počesani laski […]

Franc Goričan (1869–1951), sadjarski strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku

Kamra.si, 27. november 2019 ― Vljudno vabljeni v sredo, 4. 12. 2019, ob 17. uri v Knjižnico Vojnik na odprtje razstave ob 150-letnici rojstva Franca Goričana, sadjarskega strokovnjaka iz Višnje vasi pri Vojniku. Avtor razstave: Srečko Maček, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje V kulturnem programu bodo nastopili Arclinski fantje in Maša Mužar, članica Malega godalnega orkestra Glasbene šole Celje.
Gostovanje SEM v Dekanih

Gostovanje SEM v Dekanih

SEM, 27. november 2019 ― Slovenski etnografski muzej gostuje v Dekanih z razstavo Na obisku doma: ob 70-letnici etnološke raziskave v Dekanih in okolici. Razstava bo na ogled v večnamenski dvorani KS Dekani med 5. decembrom 2019 in 31. januarjem 2020. Kustos razstave je Miha Špiček. Letos je minilo 70 let od etnološke raziskave v Dekanih in okolici, ki jo je izpeljala tretja Orlova terenska ekipa – te etnološke ekipe so dobile ime po takratnem ravnatelju Etnografskega muzeja Borisu Orlu. Raziskovala je način življenja in zbirala podatke s področja materialne, duhovne in družbene kulture na območju Dekanov v času od 15. septembra do 25. oktobra 1949. Sestavljena je bila iz 14 članov, ki so v dobrem mesecu ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov, 408 fotografskih posnetkov in 160 risb. Za Etnografski muzej so zbrali tudi 73 predmetov. Na razstavi je na ogled izbor fotografij, ki izvirajo iz Dekanov in njihove okolice in jih kot dragoceno dediščino hrani Slovenski etnografski muzej. Fotografije bodo po letih hrambe v muzeju za kratek čas na ogled v kraju, kjer so nastale. Delo etnologov je bilo porazdeljeno na tri področja: Materialno kulturo so raziskovali Boris Orel, ki je proučeval ljudsko gospodarstvo, noše in obrt, dr. Vilko Novak, ki se je ukvarjal z notranjo opremo in prehrano, prof. arh. Gizela Šuklje se je ukvarjala z ljudskim stavbarstvom ter dijaki koprske gimnazije, ki so se ukvarjali vsak s svojim področjem; Rajko Kaligarič z lovom, ribolovom in prehrano, Raul Šiškovič s poljedelstvom in Danilo Vodopivec z ledinskimi in hišnimi imeni. Tej skupini je bila dodeljena še ekipa tehničnih risark, ki so risale predmete ter stavbe in tlorise. To so bile dijakinje šole za umetno obrt Marjeta Gal, Lea Svete in Vida Kantušer ter študentka umetnostne zgodovine Kristina Slak. S socialno kulturo se je ves čas ukvarjal le dr. Ivo Juvančič, višji arhivar Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, saj zaradi začetka šole in pomanjkanja učnih moči prosvetni oddelek Istrskega okrožja ni mogel z
1940 Slovenska obala – Na morju

1940 Slovenska obala – Na morju

Stare slike (Cerknica), 27. november 2019 ― Ne vemo, kdaj je slika nastala, zato letnico ugibam. Ana Poženel je obiskovala Kmetijsko šolo Bokalce. Na sliki je stara kakšnih dvajset let, rojena pa je bila leta 1920. Zanimivo je, da so vsa dekleta na sliki oblečena podobno. Bele bluze, obleke brez rokavov s cvetličnim vzorcem, firtoh, okrog ramen pa rute. Iz tega sklepam, […]

Ta veseli dan kulture v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož

Kamra.si, 26. november 2019 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož in VIZ Vrtec Ormož vas v torek, 3. decembra 2019, vljudno vabijo na združene prireditve, ki bodo v sklopu dneva TA VESELI DAN KULTURE. Program: ob 10. uri: odprtje likovne razstave IGRAJ SE Z MANO – BODI UMETNIK v avli Občine Ormož. ob 18. uri: odprtje regijske tematske likovne razstave OBLO IN OGLATO v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Na ta dan si lahko brezplačno ogledate muzejske zbirke na ptujskem gradu, v Grajski pristavi Ormož in ormoškem gradu.
Novice: Ta veseli dan kulture - Ob Kosmačevem harmoniju

Novice: Ta veseli dan kulture - Ob Kosmačevem harmoniju

Tolminski muzej, 26. november 2019 ― Bliža se TA VESELI DAN KULTURE, ki ga bomo v Tolminskem muzeju obeležili z glasbeno-pogovornim večerom OB KOSMAČEVEM HARMONIJU. Skupaj z gosti Nančo Kosmač Kogej, Bogdano Herman, Špelo Mrak, Zdravkom Dušo in Bogdanom Kosmačem se bomo pogovarjali o pisatelju Cirilu Kosmaču, obenem pa predstavili še najnovejšo muzejsko pridobitev: harmonij izdelovalca Lenarčiča z Vrhnike. Ta harmonij je namreč spremljal kar tri generacije Kosmačeve ...
BEGUNSTVO DRUŽINE MRNUH IN DEPORTACIJA FRANČIŠKE JERIN

BEGUNSTVO DRUŽINE MRNUH IN DEPORTACIJA FRANČIŠKE JERIN

Fototeka MNZS, 26. november 2019 ― Leopold Mrnuh je bil trgovec iz Toplic pri Zagorju. Poleti 1941 je srečal na avtobusu proti Domžalam Zofijo Farčnik, ki je z dvema otrokoma bežala pred Gestapom. Za pomoč ji je dal nekaj denarja. To je videl nekdo v avtobusu in ta ga je prijavil nemškim oblastem. Leopolda so nemško orožniki po prijavi aretirali in zaprli v trboveljski zapor. Njegovo ženo Leopoldino in hčer...
še novic