Novice

dediščina

1920 Cerknica – Mami, vstani!

1920 Cerknica – Mami, vstani!

Stare slike (Cerknica), 31. oktober 2021 ― »Mami, vstani!« je naslov razglednice slikarja Arna von Riesena in sem si jo izbrala iz zbirke Jerneja Malovrha. Rodil se je leta 1863 v Berlinu, Nemčija, umrl leta 1929 v Oslu, Norveška. Znan je po portretih in žanrskem slikarstvu razglednic, kakršno vidite. Šolal se je na Umetniški akademiji v Dresdnu. Potoval je po Franciji, Nizozemskem […]

31. oktober - svetovni dan varčevanja

Kamra.si, 31. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktober - svetovni dan varčevanja  31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na tem kongresu je bilo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja tako za sodobna gospodarstva kot za posameznike. Svetovni dan varčevanja se po zadnjih podatkih praznuje v 80 državah. Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo (približno dve stoletji), saj se je kot prva bančna dejavnost na Slovenskem pojavilo prav hranilništvo. Prvi in hkrati najstarejši denarni zavod na Slovenskem je bila Ljubljanska hranilnica, ustanovljena leta 1820. Leta 1845 je bila preimenovana v Kranjsko hranilnico. Sledilo je obdobje ustanavljanja številnih mestnih hranilnic in kreditnih zadrug, imenovanih posojilnice. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva. Vir: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8337
1918 Cerknica – Kraljica miru

1918 Cerknica – Kraljica miru

Stare slike (Cerknica), 30. oktober 2021 ― Na starem delu ceste, ki sedaj pelje od sedanje Osnovne šole v Cerknici proti Notranjski cesti, v trikotniku teh cest, stoji na sredi lepa kamnita kapelica z napisom “Kraljica miru”. V njeni notranjosti sta dve marmornati plošči z imeni 76 ubitih mož in fantov iz Cerknice in okoliških krajev z letnicami njihove smrti in Marijin […]

Marika Vicari - As I walk

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Galerija mesta Ptuj vabi na predstavitev kataloga aktualne razstave MARIKA VICARI - AS I WALK. Srečali se bomo v soboto, 30. oktobra 2021 ob 10.00 v Galeriji mesta Ptuj.  Iz besedila v katalogu (Marjeta Ciglenečki): Marika Vicari je svojo najnovejšo razstavo naslovila As I walk/Kakor hodim. Naslov je pomenljiv in v bistvenem označuje njen način risanja in slikanja, ki ni zamejen le na čas, ko umetnica rokuje s svinčnikom in akvarelnimi barvami, pač pa so razstavljena dela rezultat njenega življenjskega ritma, v katerem imajo pohajanja pomembno mesto. Podobe dreves in gozdov, ki so ponavljajoči se motiv Marikinih risb, so se ji vtisnile v spomin in zavest med sprehodi, naj bo v okolici Vicenze, kjer je njen dom, ali tudi kjerkoli drugje, lahko celo v urbanih sredinah, pomembno je, da jo okolje prevzame in posrka vase. Prepusti se poti in korakom, ki omogočajo prepletanje misli in spominov. Marika Vicari je široko razgledana po vseh zvrsteh umetnosti, še posebej se poglablja v fotografijo, je pa tudi zvesta in tenkočutna bralka leposlovja, poezije in filozofskih spisov. Ko se vse omenjeno spoji v njeni občutljivi notranjosti, se izkaže, da jo prehojene poti vračajo nazaj k njej sami in k razmisleku o krhkosti našega planeta in človeka, ki se zdi v tem svetu izgubljen. In kar je še pomembnejše: umetnica vabi tudi gledalce, da se ji pridružimo. ... O avtorici (Marjeta Ciglenečki): Marika Vicari je ustvarjalka z diplomo beneške Akademije lepih umetnosti in specializacijo iz vizualnih umetnosti in produkcije, ki jo je opravila na beneškem Vseučilišču za arhitekturo. Izhaja iz okolja, kjer je umetnost doma, kot radi pravimo, saj se nam tako v Benetkah kot v Marikini rojstni Vicenzi na vsakem koraku razkrivajo vrhunske umetnine. S slovensko Štajersko jo je povezala življenjska usoda; poročila se je s slikarjem Jernejem Forbicijem, po rodu iz Strnišča pri Kidričevem. Živita v Creazzu blizu Vicenze, a pogosto zahajata v Strnišče in na Ptuj, kjer vsako poletje organizirata fes
LESCE - Spomenik talcem

LESCE - Spomenik talcem

Simboli polpretekle zgodovine, 29. oktober 2021 ― Lokacija: Slovenija; Lesce Avtor: Ni podatka. Opis: Kamniti obelisk, postavljen na kraju, kjer je bilo 4. 9. 1941 ustreljenih pet talcev iz begunjskih zaporov kot povračilni ukrep za partizansko akcijo. Spomenik, odkrit 1956, je izdelalo kamnoseštvo Kopriva, avtor besedila je pesnik Matej Bor. Spomenik stoji v severovzhodnem delu Lesc, nasproti hiše Alpska cesta 39.

29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka. Rodila se je 21. aprila 1900 v Kranju. Rodila se je v Kranju v družini prof. dr. Josipa Tominška, znanega slavista, šolnika, planinca in urednika Planinskega vestnika, ter Nemke Barbare, roj. Hafner. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, klasično gimnazijo pa delno tudi v Gorici. Družina se je preselila v Maribor, ker je oče postal ravnatelj tamkajšnje klasične gimnazije. V Gradcu je študirala slavistiko, germanistiko in romanistiko. Izpopolnjevala se je tudi na univerzah v Strassbourgu, pariški Sorbonni in na Karlovi univerzi v Pragi. Ob študiju je poučevala za preživetje, saj je njen oče hčerke podpiral samo do konca srednje šole. Zatem se je vpisala na graški univerzi na filozofijo (smer arheologija) in tam je leta 1925 tudi doktorirala. Po končanem študiju je na zagrebški univerzi diplomirala iz slovenščine in nemščine (glavni predmeti) ter češčine (stranski predmet). Vmes je poučevala na različnih šolah v Mariboru in na počitniških tečajih v Pragi in Göttingenu.Poročila se je leta 1932 s Bogomirjem Stupanom, ki je bil profesor zgodovine. Dobila sta sina Mitjo in hčerko Tanjo. Med nemško okupacijo je bila z otroki zaprta v mariborski kasarni, zaplenili so jim stanovanje in bogato knjižnico v njem, nato pa so jo z možem in otroki 22. junija 1941 izgnali v Srbijo. Živeli so v veliki stiski, dokler ni Stupanova dobila zaposlitve na gimnaziji v Knjaževcu, kjer je med letoma 1941 in 1945 poučevala nemščino in francoščino.Po koncu vojne se je družina vrnila v Maribor, Stupanova pa je spet dobila delo na klasični gimnaziji med 1945 in 1952. Njen mož je bil službeno prestavljen v Ljubljano, zato se je družina znova preselila tja. Od 1952 do upokojitve leta 1959 je bila ravnateljica gimnazije na Viču. Delo z mladimi je vedno imela najraje in se mu ni mogla odpovedati, zato je svoje pedagoško poslanstvo nadaljevala na Filozofski fak

29. oktober 2004 - Škocjanske jame sprejete v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktober 2004 - Škocjanske jame sprejete v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras Kulturno dediščino na biosfernem območju Kras sestavljajo arhitekturne, kamnoseške in arheološke mojstrovine, ki s svojo obnovo in predstavitvijo ponovno zaživijo. Z raziskavami zbiramo pričevanja minulih dni, da bi lahko bolje spoznali in varovali zapuščino svojih prednikov.    Vir: https://www.park-skocjanske-jame.si/informacije/certifikati#a_mab   Priporočamo: https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/skocjanske-jame/osebna-izkaznica-jam  
1953 Begunje na Gorenjskem – Razglednica Jalovca

1953 Begunje na Gorenjskem – Razglednica Jalovca

Stare slike (Cerknica), 28. oktober 2021 ― Krasna razglednica pogleda s Slemena na Jalovec iz petdesetih let prejšnjega stoletja se je ohranila v zbirki Boštjana Petriča iz Gornjega Jezera. Kdo so bili ljudje, ki so jo poslali iz enega pravljično lepega koščka Slovenije v drugega, k Cerkniškemu jezeru? Sorodniki, prijatelji, gostje? Ni važno; tukaj je in še vedno prinaša dobro voljo in spomin […]

28. oktobra 1958 je v New Yorku umrl Alojz Kuhar, doktor znanosti, ekonomist, izseljeniški duhovnik, pravnik in zgodovinar

Kamra.si, 28. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. oktobra 1958 je v New Yorku umrl Alojz Kuhar, doktor znanosti, ekonomist, izseljeniški duhovnik, pravnik in zgodovinar. Rodil se je 18. junija 1895 v Kotljah.  V osnovno šolo je začel hoditi leta 1902, kasneje pa je obiskoval gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral z odliko leta 1914. Odločil se je za študij bogoslovja in 18. junija leta 1918 tudi doživel posvetitev v duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Črni na Koroškem, a se je zaradi bojev na Koroškem že maja 1919 umaknil v Ljubljano. Istega leta je odšel v Pariz, kjer je študiral politične vede in časnikarstvo. Leta 1923 je diplomiral na Ecole libre des Sciences politiques.
Oktober v knjižnici SEM

Oktober v knjižnici SEM

SEM, 27. oktober 2021 ― Knjižnica je tudi v oktobru kupila ali preko izmenjave prejela več publikacij. Izpostavljamo tri: Delo : globalnohistorična perspektiva : od 13. do 21. stoletja (Založba /*cf., 2021 ) je študija avstrijske zgodovinarke Andree Komlosy, ki obravnava eno izmed osnovnih človeških dejavnosti – delo. Kar jo razlikuje od drugih študij je njena medkulturna primerjava delovnih razmerij v raznih delih sveta. Študija analizira oblike dela, delovne odnose, kulturna umevanja dela, jezikovna orodja, s katerimi človeštvo od daljne preteklosti do danes razmišlja in razpravlja o delu.    Zbornik Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe (uredili sta ga Marija Stanonik in Ingrid Slavec Gradišnik; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021) prinaša vpogled v raznolike prispevke o Janezu Bleiweisu. V zgodovinskem razdelku ga avtorji predstavijo kot javnega delavca na gospodarskem in političnem področju, v drugem razdelku kot urednika, v zadnjem pa ga prikazujejo skozi filološke oči (Bleiweisove zasluge za oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika itn.).  Zanimiva je tudi monografija Pletarstvo : priročnik na temo pletarstva (avtorice besedil so Mojca Šifrer Bulovec, Tajda Jerkič in Nives Brezovnik; Loški muzej, LAS Obsotelje in Kozjansko, 2021) v katerem sprva nekaj izvemo o zgodovini pletarstva na Loškem, nato pa nam predstavijo pletarja Janeza Krišlja. Skozi njegovo delo spoznamo izraze in pletarske postopke, ki jih je možno preko QR kode skenirati in nato pogledati videe in se s tem pomagati pri lastni izdelavi košare. Pot nas potem pelje na drug konec Slovenije, na območke Rogatca in Obsotelja, k mojstrici Zdenki Pulko. Tam pa nam predstavi postopek izdelave opletene steklenice.   V knjižnici je seveda na voljo še veliko drugih zanimivih knjig. Vabljeni k obisku!
Oktober v knjižnici SEM

Oktober v knjižnici SEM

SEM, 27. oktober 2021 ― Knjižnica je tudi v oktobru kupila ali preko izmenjave prejela več publikacij. Izpostavljamo tri: Delo : globalnohistorična perspektiva : od 13. do 21. stoletja (Založba /*cf., 2021 ) je študija avstrijske zgodovinarke Andree Komlosy, ki obravnava eno izmed osnovnih človeških dejavnosti – delo. Kar jo razlikuje od drugih študij je njena medkulturna primerjava delovnih razmerij v raznih delih sveta. Študija analizira oblike dela, delovne odnose, kulturna umevanja dela, jezikovna orodja, s katerimi človeštvo od daljne preteklosti do danes razmišlja in razpravlja o delu.    Zbornik Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe (uredili sta ga Marija Stanonik in Ingrid Slavec Gradišnik; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2021) prinaša vpogled v raznolike prispevke o Janezu Bleiweisu. V zgodovinskem razdelku ga avtorji predstavijo kot javnega delavca na gospodarskem in političnem področju, v drugem razdelku kot urednika, v zadnjem pa ga prikazujejo skozi filološke oči (Bleiweisove zasluge za oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika itn.).  Zanimiva je tudi monografija Pletarstvo : priročnik na temo pletarstva (avtorice besedil so Mojca Šifrer Bulovec, Tajda Jerkič in Nives Brezovnik; Loški muzej, LAS Obsotelje in Kozjansko, 2021) v katerem sprva nekaj izvemo o zgodovini pletarstva na Loškem, nato pa nam predstavijo pletarja Janeza Krišlja. Skozi njegovo delo spoznamo izraze in pletarske postopke, ki jih je možno preko QR kode skenirati in nato pogledati videe in se s tem pomagati pri lastni izdelavi košare. Pot nas potem pelje na drug konec Slovenije, na območke Rogatca in Obsotelja, k mojstrici Zdenki Pulko. Tam pa nam predstavi postopek izdelave opletene steklenice.   Oglejte si tudi seznam novosti za oktober 2021. V knjižnici je seveda na voljo še veliko drugih zanimivih knjig. Vabljeni k obisku!

27. oktobra 1884 se je v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu rodil Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec

Kamra.si, 27. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. oktobra 1884 se je v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu rodil Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec. Umrl je  17. februarja 1970 v Ljubljani. Rodil se je na avstrijskem Koroškem, v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. V letih šolanja od 1890 do 1902 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igrico. Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je ustanovil v Podravljah društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Dve leti (1905-1906) je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani. V obdobju po letu 1906 in vse do leta 1932 je bil višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici. Tu je bil ravnatelj posojilnice od leta 1914. Uspešno je vodil sokolski oder tako na Jesenicah kot v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. 1909. leta se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so leta 1910 na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki (1922-1942), precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta se je v zadnjem trenutku umaknil pred gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen
še novic