1974 Postojna – Delavska univerza

1974 Postojna – Delavska univerza

Stare slike (Cerknica), 12. januar 2022 ― Po letu 1970 je na pobudo podjetij »Transavto« Postojna, »GG Postojna odsek za Transport« in še nekaj podjetij, ki so imeli svoje delavnice za vzdrževanje voznega parka, prišlo leta 1971 do dogovora z Delavsko univerzo v Postojni o organizaciji študija ob delu Tehnične šole za strojništvo v Ljubljani za homogeno skupino vzdrževalcev, avtomehanikov in avto električarjev […]
1935 Grahovo – Šranga za komandanta Miloševića

1935 Grahovo – Šranga za komandanta Miloševića

Stare slike (Cerknica), 11. januar 2022 ― Med prvo svetovno vojno sta, po tipično italijanskem prestopu med sile Antante (kjer je kazalo na več koristi), kraljevina Srbija in kraljevina Italija postali zaveznici v boju proti Avstro-Ogrski in centralnim silam. Po zmagi v tej vojni in razpadu črno-žolte monarhije ter nastanku nove države Kraljevine SHS sta postali tudi sosednji državi. Leta 1920 sta […]
Razstava o življenju in delu Pavla Medveščka

Razstava o življenju in delu Pavla Medveščka

Društvo Slovenski staroverci, 10. januar 2022 ― V Goriški knjižnici Franceta Bevka – centralni knjižnici je od petka 7.1.2022 do ponedeljka 31.1.2022 odprta spominska razstava o življenju in delu Pavla Medveščka. Vabljeni k ogledu razstave o življenju in delu Pavla Medveščka – Klančarja. Na razstavnem prostoru na mladinskem oddelku spoznamo njegovo otroštvo z izkušnjo begunstva, njegovo mladost in šolanje, v osrednjem delu […]
Občasne razstave: V deželici Simona Rutarja - Arheologija podkrnskega prostora

Občasne razstave: V deželici Simona Rutarja - Arheologija podkrnskega prostora

Tolminski muzej, 10. januar 2022 ― V Tolminskem muzeju smo pripravili občasno razstavo, ki jo posvečamo arheologu, geografu in zgodovinarju Simonu Rutarju (1851-1903) ob 170-letnici njegovega rojstva. Še pred dvema desetletjema je bilo arheoloških podatkov za območje pod Krnom le za vzorec, danes pa smo priča imenitnim novim odkritjem. Razstava arheologov Timoteja Knifica, Boštjana Laharnarja, Mihe Mlinarja in Matije Turka prikazuje arheološko dediščino podkrnskega ...

Pod to goro raste naše novo mesto

Kamra.si, 10. januar 2022 ― Do konca januarja je v razstavišču Koroške osrednje knjižnice na ogled razstava 'Pod to goro raste naše novo mesto – podobe Raven v luči urbanističnega razvoja'. Letos mineva tudi 70 let od preimenovanja trga Guštanj v mesto Ravne. S tem dejanjem so formalno povezali v celoto trg, grad Ravne in območje železarne. Prav neverjeten je bil povojni zanos, gradbeni zamah, ki je zajel ne samo Ravne, ampak večino slovenskih mest in premikal meje med ruralnim in urbanim. Skoraj idilično podobo krajine so zamenjale velikopotezne stanovanjske soseske in naselja enodružinskih hiš. Spreminjanje bivanjske kulture skozi desetletja je šlo z roko v roki s spremembami naših navad, vsakodnevnih poti. Stanovanjske soseske, ki so rasle, kot gobe po dežju so spreminjale podobo kraja in delavskim družinam nudile sodobno kvaliteto bivanja. Vzporedno je kot svoj organizem raslo 'mesto Železarna', na grajski vzpetini pa se je širilo kulturno, športno in prosvetno središče kraja. Skozi kolaž podob iz fototek Koroške osrednje knjižnice in Koroškega pokrajinskega muzeja se tako lahko sprehodimo po starih ulicah, se nostalgično spomnimo kje in kako smo nekoč nakupovali, kako smo se prevažali, v katerih gostilnah so znali 'privezati dušo' lačnim in žejnim, da seveda na izpustimo znamenitega Doma železarjev in Kavarne na Čečovju. Novejše fotografije zajete na razstavi, pa so iz arhiva Občine Ravne. Avtorici razstave sta Simona Vončina in Simona Šuler Pandev, v sodelovanju z Občino Ravne, Anito Potočnik Slivnik, univ. dipl. inž. arh., ki je za razstavo prispevala tudi glavno besedilo – kot nekakšno rdečo nit, ki poveže staro z novim.
Cerknica 1979/80 – 6. a razred

Cerknica 1979/80 – 6. a razred

Stare slike (Cerknica), 10. januar 2022 ― Razredničarka Mirka Braniselj in njen 6.a razred slikan ob telovadnici v Cerknici v šolskem letu 1979/80. Pouk angleškega jezika je potekal v posebni učilnici, imenovani fonolaboratorij. Vsak učenec je imel svoj kotiček oziroma svoj box, saj je bila miza ločena od druge s pregradnimi stenami. Stene so bile zvočno izolirane, spredaj je bilo steklo, pred […]

9. januarja 1936 se je na Mostu na Soči rodil Marko Munih, dirigent

Kamra.si, 9. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. januarja 1936 se je na Mostu na Soči rodil Marko Munih, dirigent Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral dirigiranje pri Danilu Švari. Diplomiral je leta 1961, izpopolnjeval se je pri mojstru Lovru Matačiču v Frankfurtu. Svojo umetniško pot je začel kot korepetitor v Slovenski filharmoniji, 1963-1971 pa je dirigiral orkestru te ustanove. Od Antona Nanuta je prevzel delo zborovodje v Primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec. Od 1965 do 1975 leta, je bil umetniški vodja in dirigent Akademskega pevskega zbora (APZ) Tone Tomšič, ki ga je popeljal na gostovanja v države Evrope in severne Amerike. Prejel je številne nagrade (1960) študentsko Prešernovo nagrado za dirigiranje Beethovnove sedme simfonije, (1969) nagrado Prešernovega sklada za umetniško vodenje APZ Tone Tomšič, (1983) Betettovo nagrado za poustvarjalnost, (1985) že drugič nagrado Prešernovega sklada za izvedbo slovenskih del z orkestrom Slovenske filharmonije. Od 1971 do 1979 je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Slovenija (takrat RTV Ljubljana). V marcu leta 2006 je prevzel umetniško vodstvo goriškega okteta »Vrtnica«. Njegova mati, Karolina Dragica Makarovič, je bila sestrična slovenskega skladatelja Vinka Vodopivca, njegov oče pa priznani ljubiteljski zborovodja Zdravko Munih. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marko_Munih
1930 Dolenje Poljane – Družba pred leseno hiško

1930 Dolenje Poljane – Družba pred leseno hiško

Stare slike (Cerknica), 8. januar 2022 ― Očarljiva slika iz zapuščine Alojza Tomca, ki je tudi sam na sliki – stoji zadnji desno. Fotografija je nastala pred drugo svetovno vojno na Dolenjih Poljanah, kar je na zadnji strani tudi zapisano:  Sp. Poljane 9. 11. 30 – okoli Martinovega torej. Lesena hišica zasluži posebno pozornost, a kaj, ko ne vem niti čemu je služila. Čebelnjak […]
Nova kurentija/korantija v SEM!

Nova kurentija/korantija v SEM!

SEM, 7. januar 2022 ― Slovenski etnografski muzej je jeseni 2021 s finančno podporo Ministrstvo za kulturo na terenu odkupil novo kurentijo/korantijo (pustna oprava najbolj množičnega tradicionalnega pustnega lika v Sloveniji - kurenta). Korantija, ki je bila na ogled na stalni razstavi Med naravo in kulturo je stara štiri desetletja, na ogled pa že od leta 2006, zato smo se odločili, da jo zamenjamo z novejšo. "Ta staro" je restavratorska delavnica SEM očistila in je sedaj skrbno shranjena. Nova korantija, ki je je delo tapetniške delavnice Klinc iz Spuhlje, kjer korantije izdelujejo že več desetletij, je od danes naprej na ogled na stalni razstavi Med naravo in kulturo. Vabljeni na ogled!
MARIBOR – Grob generala Maistra

MARIBOR – Grob generala Maistra

Simboli polpretekle zgodovine, 7. januar 2022 ― Lokacija: Slovenija; Maribor (Pobreško pokopališče) Avtor: Ni podatka. Opis: Fotografije so bile posnete oktobra 2021, tik pred dokončno obnovo grobnice. Pokopališče Pobrežje se nahaja na obeh straneh ceste XIV. divizije v Mariboru, med Osojnikovo in Železnikovo ulico na eni strani ter Osojnikovo in Kosovelovo ulico na drugi strani. Na pokopališču se nahaja še:-Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov,-Spomenik miru, -Grobnica padlih vojakov v 1. svetovni vojni, -Partizanska grobnica.

Predavanje o prvih slovanskih naseljencih pod Pohorjem

Kamra.si, 7. januar 2022 ― V prvem letošnjem predavanju Knjižničnega cikla, ki bo 11. januarja 2022 ob 17. uri v Sodnem stolpu, bo arheolog dr. Andrej Magdič, raziskovalec in konservatorski svetovalec na mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predstavil arheološke in zgodovinopisne raziskave o poselitvi slovenskega Podravja v zgodnjem srednjem veku. Dotaknil se bo tudi vprašanja politične pripadnosti prvih Slovanov ob naselitvi v naš prostor, pri čemer bo poleg zgodovinskih in arheoloških ugotovitev predstavil še ugotovitve historičnega jezikoslovja.   Vljudno vabljeni!
1927 Rakek – Ajznponarji

1927 Rakek – Ajznponarji

Stare slike (Cerknica), 7. januar 2022 ― Del železniškega osebja na rakovški železniški postaji se je slikal pred vrtičkom. Pri najboljši volji ne morem ugotoviti, kjer bi ta vrtiček lahko bil. Iz starih razglednic je razvidno, da je bil vrt naprej od železniške postaje v smeri Ljubljana. Če bi slika nastala tam, potem je lokomotiva preblizu. Med tiri in vrtom je bilo […]

7. januarja 1979 je v Dragovanji vasi umrl Mihael Kambič, slovenski slikar

Kamra.si, 7. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. januarja 1979 je v Dragovanji vasi umrl  Mihael Kambič, slovenski slikar. Rodil se je 14. septembra 1887 v Dragovanji vasi.  Ljudsko šolo je obiskoval najprej v bližnjem Dragatušu in nato v Črnomlju. Od leta 1899 je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, kjer ga je poučeval risanje najprej Hugo Skopal, kasneje pa tedaj že priznani akademski slikar Josip Germ. Po opravljeni maturi je leta 1908 odšel na študij slikarstva v Prago. Tam je še istega leta opravil sprejemni izpit na Umetnostni akademiji. V Pragi je najprej med letoma 1908 in 1911 obiskoval splošno šolo pri hrvaškemu slikarju profesorju Vlahu Bukovcu, nato pa med letoma 1911 in 1915 še specialno šolo Vojtecha Hynaisa. Po končanem študiju na akademiji je leta 1915 v Pragi opravil še državni profesorski izpit. Jeseni 1915 je pričel poučevati risanje na gimnaziji v Kufsteinu na Tirolskem. Tam je ostal tri leta. Malo pred koncem prve svetovne vojne je prišel v Ljubljano, kjer je potem na poljanski gimnaziji poučeval risanje vse do leta 1950 oziroma do upokojitve. Kasneje je bil nekaj časa tudi honorarni predavatelj pedagogike in metodike na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ki je bila nato preimenovana v Akademijo za likovno umetnost. Kljub odločitvi za pedagoški poklic s slikanjem ni nikoli prenehal. Naredil je vinjete in ovitek za glasilo Lovec, za plakat jugoslovanskega sokolskega zleta v Ljubljani pa je prejel prvo nagrado. Imel je nekaj skupinskih razstav v Kufsteinu, Ljubljani in Beogradu, prvo samostojno razstavo pa šele leta 1964 v Metliki, Črnomlju in Novem mestu. Je slikar realist s solidno tehniko in točno risbo. Večinoma krajino in portret je slikal v olju, manj v akvarelu in pastelu. Največ njegovih slik se nahaja v Belokranjskem muzeju v Metliki. Zadnja leta je preživel pri sorodnikih v rodni Dragovanji vasi, kjer je tudi umrl. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kambic-mihael/Avtor gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana
še novic