Marčevske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 22. april ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Maurice Godelier, eden najvplivnejših francoskih antropologov, se je oglasil v medijih ob javnih polemikah, ki jih je sprožila izdaja knjige C. Kouchner La familia grande. Iz članka je nastala drobna knjižica, v angleškem prevodu Forbidden fruit: an anthropologist looks at incest (Verso, 2023). Avtor se v zadnjem poglavju dotakne tematike tudi v luči sprememb, ki jih prinaša razvoj sodobne zahodne družbe. To so po njegovem: odnos do seksualnosti, vloga otroka v družbi, zmanjševanje neenakosti med moškimi in ženskami ter nove oblike starševstva, kar naj bi omogočala uporaba novih tehnologiji in večje osebne svoboščine. Zbornik Cool anthropology: how to engage the public with academic research (University of Toronto Press, 2022) sta uredili profesorica antropologije Kristina Baines in kreativna razvijalka spleta Victoria Costa, ki sta že pred tem zasnovali istoimensko skupnost, gibanje in spletno stran. Namen obojega je rahljanje zidov akademske antropologije, vključevanje raznih skupnosti v raziskave, dekolonizacija antropologije, uvajanje novih raziskovalnih perspektiv, rušenje stereotipov, uporaba novih tehnologij in kreativnih metod pri etnografskem delu ter nenazadnje odzivanje antropologije na aktualna družbena dogajanja v današnjem času dezinformacij. Alessandro Testa je strnil spoznanja svojega več kot dvanajstletnega raziskovalnega dela v več evropskih državah v knjigi Rituality and social (dis)order (Routledge, 2021). Po številnih poljudnih izdajah, bogato opremljenih s fotografskim gradivom, je to prva primerjalna, zgodovinsko antropološka študija tradicionalnih evropskih pustnih šeg v angleškem jeziku. Poudarek je na simbolnih, verskih in političnih razsežnostih karnevalskega dogajanja ter na njegovih preobrazbah skozi stoletja. Avtor gradi na različnih teorijah družbenih sprememb in družbenih struktur ter postavlja pod vprašaj obstoječe predpostavke

Cerknica 1974/75 – Vrtec pri fotografu, druga skupina

Stare slike (Cerknica), 22. april ― V prvi vrsti čepijo: Zoran Markovič (Cerknica), Gorazd Novak (Cerknica), Ksenja Bajc (Cerknica), Zvezdana Kvasnik (Cerknica) in Franci Hrastnik (Cerknica). Stojijo: Sandi Strle (Cerknica), Robert Kužnik (Cerknica), Anita Kranjc (Cerknica), Tomi Najger (Marof), Irena Žunič (Cerknica), Goran Gruičič (Cerknica), Metka Obreza (Cerknica), Jožko Ožbolt (Cerknica) in Tomaž Zidar (Cerknica). Zadaj vzgojiteljica Marinka Kralj. Tokrat se […]

Ob svetovnem dnevu Zemlje z Alenko Kreč Bricelj in Majo Rijavec iz Smetumet

SEM, 21. april ― Proizvodnja in uporaba plastičnih izdelkov se je do danes razmahnila do te mere, da ogroža okolje, živali in človeka. Zavržena plastika je v različnih oblikah prisotna na kopnih in vodnih površinah Zemlje. Avtorici sporočata, kaj se lahko naučimo na razstavi Morje čikov: Človek v času plastike v SEM. ki obravnava prisotnost plastike v morju kot posledico odmetavanja cigaretnih ogorkov – čikov. Cilj razstave je ozaveščati o problematiki morske plastike, mikroplastike in cigaretnih ogorkov, ki so najpogostejša smet na morskih obalah, preko umetniških del, intervencij, oblikovalskih izdelkov in instalacij, ki z uporabo smeti iz morja opozarjajo na onesnaženost okolja s plastiko. #naprejvpreteklost #učenjevmuzeju #pomladvmuzeju

Mednarodni dan Kitajskega jezika in kulture v SEM

SEM, 20. april ― V SEM smo praznovali in obeležili Mednarodni dan Kitajskega jezika in kulture oziroma Kitajski dan, ki so ga razglasili Združeni narodi. S Konfucijevim inštitutom Ljubljana smo pripravili bogat program. Otroci in odrasli so pod vodstvom učiteljev Konfucijevega inštituta sodelovali pri delavnici Kitajske kaligrafije, ogledali smo tradicionalni kitajski ples (nastop Društva kitajskih žena Slovenije), kitajski otroci so predstavili tradicionalni kitajski kostum, predstavil se je tudi taiji mojster Zhou.

Utrinek iz fototeke SEM: Šola davnega leta 1962

SEM, 20. april ― Tako je bil videti pouk leta 1962 na Osnovni šoli Ledina v Ljubljani. Dvignite roko nekdanji ali sedanji učenci te ljubljanske šole. Se je kdo prepoznal na fotografijah, ki jih je posnel Karol Holynski? Lesena šolska torbica, peresnica in tablica so del zbirke SEM. Foto: Marko Habič #naprejvpreteklost #učenjevmuzeju #pomladvmuzeju

Zabavno odkrivanje nesnovne kulturne dediščine z učnimi karticami za osnovnošolce

SEM, 19. april ― Slovenski etnografski muzej je izdal posodobljeno različico kompleta učnih kartic za osnovnošolce, ki sedaj obsega kar 118 kartic, s katerimi se otroci seznanijo z nesnovno kulturno dediščino pri nas. Učne kartice so prilagojene učencem 4. in 5. razreda in s kratkimi opisi predstavljajo nesnovno kulturno dediščino Slovenije. Na otrokom prijazen način je predstavljena nesnovna kulturna dediščina, razvrščena v 5 zvrsti. Vsaka kartica vsebuje tudi podatek o geografski umeščenosti dediščine v slovenskem prostoru, ima kratek opis, karakteristično fotografijo, zanimivost ali nalogo. Dopolnjen komplet je nastal s finančno podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Več informacij o kompletu kartic na naslovu nesnovna@etno-muzej.si. Učne kartice so na voljo tudi v Trgovini SEM. #naprejvpreteklost #učenjevmuzeju #pomladvmuzeju Video: Peter Vrčkovnik

Izobraževanje kot priprava na preizkus (23. 05. 2024)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 18. april ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/2006, 51/2014) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 23. maja 2024, izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim […] The post Izobraževanje kot priprava na preizkus (23. 05. 2024) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Mali mojster - poslikavanje panjskih končnic

SEM, 18. april ― Veste, kaj so panjske končnice, in kako jih poslikamo? Mali mojster se predstavlja s filmom poslikavanja panjskih končnic. To so sprednje deščice panjev kranjičev, ki so nekoč z različnimi motivi razveseljevale čebelarje in vse mimoidoče. Konservator-restavrator v SEM, Žiga Rehar, je za prikaz poslikavanja izbral predlogo iz leta 1891. Na njej je prizor izpred čebelnjaka, ki kaže, kako sladki med diši tudi medvedom. #naprejvpreteklost #pomladvmuzeju #učenjevmuzeju

1945 Rakek – Vračilo inventarja dr. Barage

Stare slike (Cerknica), 18. april ― Dokumenta na sliki hrani Zgodovinski arhiv Ljubjana. Na enem je zapis zaslišanja njegove žene na sedežu Okrajnega ljudskega odbora, gospodarski oddelek – narodna imovina. Na drugem je seznam inventarja, ki so ga takoj po vojni zaplenili dr. Baragi. Prvo zdravstveno ordinacijo z zobozdravniško in splošno prakso na Rakeku je 1. februarja 1939 odprl dr. Alojz […]
še novic