1988 Rakek – Diareja

1988 Rakek – Diareja

Stare slike (Cerknica), 23. oktober 2024 ― Na sliki je prva stran zbirke stripov po imenu Diareja, ki so izhajali v Mladini. Prvi zvezek je izšel leta 1988. Vem, da je izšel tudi drugi, za tretjega nisem prepričana. Izdala jo je Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev Fabrika 13, p. o., natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani v nakladi 10.000 izvodov. Cena […]
1960 Stari trg – O lekarni in mehanični delavnici

1960 Stari trg – O lekarni in mehanični delavnici

Stare slike (Cerknica), 22. oktober 2024 ― Na izrezu slike Jožeta Žnidaršiča iz leta 1961 je glavna ulica v Starem trgu, na kateri izstopa navpični napis Lekarna, ki ga je enako videti tudi iz nasprotne smeri in je ponoči osvetljen, saj označuje zelo pomembno lokacijo. O zgodovini lekarne mi leta 2014 za občinsko glasilo Obrh nekaj povedala Anica Hacetova, dolgoletna vodja lekarne, […]

Poglej v muzej

Kamra.si, 21. oktober 2024 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v času od 26. oktobra do 3. novembra 2024 vabi na Ptujski grad, kjer se bodo odvijale počitniške dejavnosti za družine: - Muzejski kartončki: ogled muzejskih zbirk v Ptujskem gradu je bolj zabaven in poučen z muzejskimi kartončki. Na voljo v dveh izvedbah na muzejski blagajni ob nakupu vstopnice:  Zmaj, ki je videl svetnika (iskanje umetnin, na katerih so upodobljeni zmaji) in Skrinja, stol, omara (odkrivanje najlepših in najbolj zanimivih kosov starega grajskega pohištva). - Vodstva za družine: ob nakupu vstopnice za ogled zbirk se lahko v torek in sredo, 29. in 30. oktobra 2024, ob 11. uri pridružite brezplačnemu vodstvu za družine. Obvezna najava na: ptujski.grad@pmpo.si - Uganke neugnanke: v sobane Ptujskega gradu so se skrile uganke, ki čakajo, da jih odkrijete in rešite. Muzej v Ptujskem gradu je odprt od torka do nedelje med 10. in 16. uro. Ob ponedeljkih in 1. novembra je muzej zaprt. Spodnje dvorišče Ptujskega gradu je odprto vsak dan do 19. ure.
1952 Sv. Vid – Učitelji sektorske konference

1952 Sv. Vid – Učitelji sektorske konference

Stare slike (Cerknica), 19. oktober 2024 ― Učiteljstvo osnovne šole Begunje, Cajnarje, Gornje Otave in Sveti Vid na sektorski konferenci v mesecu maju leta 1952, pri Svetem Vidu. Kot je zapisano v šolski kroniki osnovne šole v Begunjah, so se učiteljske mesečne konference vršile redno vsak mesec, in sicer za vse okoliške šole: Begunje, Cajnarje, Gornje Otave in Svetega Vida, menjaje na sedežih […]
Nova velika razstava v SEM: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda

Nova velika razstava v SEM: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda

SEM, 18. oktober 2024 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej              Ljubljana, 18. oktober 2024 V četrtek, 24. oktobra 2024, ob 18. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje osrednje občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Avtorica in kustodinja razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar, kustodinja oddelka za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire v SEM. Razstavo so arhitekturno in grafično zasnovali Miran Mohar, ki je kot umetnik in član skupine IRWIN s SEM sodeloval že pri razstavi Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN, ter Hana Marisa Mohar in Frane Stančić iz zagrebškega Studia Ploca. Slavnostna govornika na odprtju bosta izr. prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in poznavalec Gasparijeve dediščine ter dr. Andrej Gaspari, pravnuk Maksima Gasparija. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2025.   Na ogled je preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine. Po besedah avtorice in kustodinje razstave dr. Bojane Rogelj Škafar je celoten Gasparijev opus med 20. in 80. leti 20. stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje notranje in zunanje razpoznavnosti. S tem je pomembno vplival na področje vzgoje in izobraževanja, propagande in odnosov z javnostmi.   Rdeča nit Gasparijevega likovnega izraza je ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval in premišljeno umetniško dopolnjeval. Umetnikova izbira motivov je povezana tudi z njegovim delom, saj je bil Gaspari kot restavrator in risar 2o let zaposlen v Etnografskem muzeju. To mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh
Urbanistično preurejanje Ljubljane

Urbanistično preurejanje Ljubljane

MNZS, 18. oktober 2024 ― Pogled na fotografiji nam kaže kopališče Ilirijo, ki je trenutno v faze velike prenove, zraven pa park Tivoli s Cekinovim gradom v ozadju ter obvozno cesto, ki je bila potrebna, zaradi urejanja cestnega podvoza oz. železniškega nadvoza na Celovški cesti. Celovška cesta je ena najdaljših cest ter ena glavnih vpadnic v glavno mesto. Ime je […]
1934 Rakek – Postaja

1934 Rakek – Postaja

Stare slike (Cerknica), 18. oktober 2024 ― Razglednico Rakeka je posodila gospa Helena Lovrenčak. Lepo je videti kolikšna je bila pred vojno. Imela je tudi vrt. Nasproti je Restavracija Gabrenja. Opazimo lahko, kako visoki so kandelabri zato ni presenetljivo, da je ameriški letalec zadel enega izmed njih in nesrečno končal pri starem Gasilskem domu. Leto 1934 gre počasi h koncu. Nekatera drevesa […]
še novic