Novice

dediščina

Obisk iz Kanade: Severnoameriška zbirka, ki jo hrani SEM, med najstarejšimi v Evropi

Obisk iz Kanade: Severnoameriška zbirka, ki jo hrani SEM, med najstarejšimi v Evropi

SEM, 5. december ― Slovenski etnografski muzej so obiskale raziskovalke materialne kulturne dediščine iz Kanade Maureen Matthews in Cary Miller z Univerze v Manitobi, Amanda McLeod z Univerze v Winnipegu ter Pamela Klassen z Univerze v Torontu. Namen obiska je raziskovanje materialne dediščine z območja Velikih jezer. Raziskava poteka v sklopu obsežnega projekta evidentiranja dediščine staroselcev. Naša zbirka predmetov, ki so jo Slovenskemu etnografskemu muzeju prispevali misijonarji Friderik Baraga, Janez Čebulj in Franc Pirc, je za njih še posebej zanimiva, saj sodi med najstarejše severnoameriške zbirke v Evropi. Z ekipo kanadskih raziskovalk sodeluje dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM. Projekt GRASAC (The Great Lakes Research Alliance for the Study of Aboriginal Arts & Cultures) poteka pod okriljem univerze v Torontu ter združuje več ustanov ter preko 500 raziskovalcev in sodelavcev.
1962 Rakek – Folklorna skupina Glasbene šole Rakek

1962 Rakek – Folklorna skupina Glasbene šole Rakek

Stare slike (Cerknica), 5. december ― Folklorna skupina glasbene šole Rakek leta 1962 ob nastopu na krajevnem prazniku. Prva vrsta: Ivo Raljevič, Vinko Zalar, Franc Steržaj, Jože Udovič. Druga vrsta: Varja Hace, Meta Lukan, Metoda Urbas, Milena Ivančič. Na zadnji strani datum nastopa. Folklorna skupina je delovala v okviru Glasbene šole Rakek, pod vodstvom Renate Rebolj in njene sestre. S svojimi … … Nadaljujte z branjem→

Dokumentarno-umetniška uprizoritev “47 minut – Maistrova akcija za Maribor”

Kamra.si, 2. december ― Vlada Republike Slovenije je leto 2024 razglasila za Maistrovo leto. V Mariboru, ki je bil osrednja točka njegovega delovanja, se je pred Pošto Slovenije v soboto, 23. novembra 2024, ob 18. uri odvila uprizoritev dogajanja izpred 106 let. V noči iz 22. na 23. november 1918 je Maister z razorožitvijo zelene garde (t. i. Schutzwehra) dokončno prevzel nadzor in oblast v mestu. Premišljeno zasnovana in odlično vodena akcija je stekla ob 4. uri zjutraj in je potekala le 47 minut. Maribor je postal slovensko mesto.
Novice: Ta veseli dan kulture - Dan odprtih vrat

Novice: Ta veseli dan kulture - Dan odprtih vrat

Tolminski muzej, 2. december ― Naj vas spomnimo, da je danes Ta veseli dan kulture, ko kulturne ustanove širom Slovenije na široko odpiramo vrata obiskovalcem. Obiščite nas v Tolminskem muzeju, kjer si lahko poleg občasne razstave Želite, prosim?, ki nas spomni na stare čase trgovine, gostinstva in turizma v Zgornjem Posočju, brezplačno ogledate še našo stalno razstavo Naplavine obsoške zgodovine. Lahko pa obiščete tudi Gregorčičevo ...
1924 Benete – Namretov Rafael

1924 Benete – Namretov Rafael

Stare slike (Cerknica), 1. december ― Na stari sliki je mamin stric oziroma brat njenega očeta Namretovega Antona in najmlajši otrok v družini. Bil je postaven in lep fant. Domači so ga klicali Rafl. Fotografija je nastala v času, ko je odhajal na služenje vojaškega roka v daljno Bitolo. Njegovo življenje se je končalo tragično, zelo daleč od doma. Kaj se […]
1956 Rakek – Cigaretnica

1956 Rakek – Cigaretnica

Stare slike (Cerknica), 30. november ― Srebrna cigaretnica je že malo obrabljena vendar kljub temu lepo ohranjena. Pripada mojemu nezakonskemu možu. Z njo je lovil punce. Pred tolikimi leti, se ne pove, koliko jih je, je redko katero dekle motilo, če je fant kadil. Če je pa ne šank ali mizo vrgel še avtomobilske ključe, je pa že skoraj zmagal. Če […]

Malgaj in Mežiška dolina

Kamra.si, 29. november ― V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne je ob 130-letnici rojstva in 105-letnici smrti Franja Malgaja na ogled priložnostna razstava na oddelku za odrasle. Malgaj je bil borec za severno mejo, vojaški častnik, domoljub, ki je dal svoje mlado življenje za Koroško. Poročnik Franjo Malgaj, častnik generala Rudolfa Maistra, borec za severno mejo, je prvi slovenski častnik, ki je s svojo enoto prostovoljno prišel na Koroško, da bi koroške Slovence priključil njihovi matični domovini. Malgajeva zasluga je, da je Mežiška dolina pripadla Jugoslaviji oz. matični domovini Sloveniji. Na razstavi so na ogled reprodukcije fotografskega gradiva, poslanih razglednic in filatelističnih izdaj ter monografije o Franju Malgaju, ki jih hrani naša knjižnica. Razstava bo na ogled do konca decembra 2024.
Javljanje iz Dunaja

Javljanje iz Dunaja

SEM, 29. november ― Dunajski kioski, kjer ponujajo značilne klobase, so vpisani na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine. Gre za kioske z edinstvenim vzdušjem, ponudbo hrane in značilnim besediščem. Izrazi, kot so »Haaße« (klobase), »Krokodü« (kisle kumarice) in »Oaschpfeiferl« (pikantni feferoni), so zdaj uradno del dunajskega kulturnega leksikona. Mesto Dunaj je v izjavi poudarilo kulturni pomen kioskov: »Ta edinstvena kategorija se pridružuje kulturi dunajskih kavarn in vinskih tavern ter poudarja pomen kioskov s klobasami kot mest srečevanj, kulinarične raznolikosti in dunajskega načina življenja." Zgodovina dunajskih kioskov s klobasami sega v čas Avstro-Ogrske, ko so premične stojnice s hrano veteranom zagotavljale vir zaslužka. Razmah so kioski doživeli leta 1969, ko so bile odobrene stalne lokacije, kar je pomenilo začetek njihove osrednje vloge pri oblikovanju življenja v mestu. Tradicija se nadaljuje še danes, tako domačini kot turisti uživajo v hitrem prigrizku na znamenitih lokacijah, kot je na primer Bitzinger's ob muzeju Albertina in Državni operi. Kioski s klobasami niso le kulinarična znamenitost, temveč služijo tudi kot prostor, kjer socialne razlike zbledijo. Najstarejša ohranjena stojnica v mestu je »Würstelstand Leo«, ki so jo odprli leta 1928 na Döblinger Beltu.  
Ta veseli dan kulture v SEM

Ta veseli dan kulture v SEM

SEM, 29. november ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 29. november 2024 Slovenski etnografski muzej (SEM) vabi na praznični dan odprtih vrat slovenske kulture, Ta veseli dan kulture, v torek, 3. decembra 2024, med 10. in 18. uro. SEM poleg ogleda stalnih in občasnih razstav pripravlja tudi vodeni ogled razstave France Marolt in njegove zapuščine ter bogat otroški program - slikarsko delavnico z akademsko slikarko Katjo Pori in raziskovanje novih vsebin za otroke na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke ter v delavnici Malega mojstra. Na ogled so občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju, France Marolt in njegove zapuščine ter stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, Človek in čas: Prvih 100, Plečnikova Lectarija, Med naravo in kulturo. Obiskovalci so vabljeni tudi v Trgovino SEM, kjer lahko za praznični nakup izbirajo med deli več kot 70 domačih rokodelcev in oblikovalcev, z nakupom izdelka lokalnega rokodelca pa podprejo domače ustvarjalce. Dobrodošli tudi v Tkalskem in Lončarskem ateljeju SEM. PROGRAM: Vodeni ogled razstave 17.00: France Marolt in njegove zapuščine, vodstvo po razstavi z avtoricama Za otroke in družine 16.30-17.30: Živali, sadje in moda, slikarska delavnica z akademsko slikarko Katjo Pori 15.00-18.00: Raziskujemo nove vsebine na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke in v delavnici Malega mojstra Po darilo v SEM 10.00-18.00: Podari izdelek lokalnega rokodelca in podpri domače ustvarjalce. V Trgovini SEM so za praznični nakup na voljo dela več kot 70 domačih rokodelcev in oblikovalcev. RAZSTAVE NA OGLED Občasne razstave • Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda • Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke • Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju • France Marolt in njegove zapuščine Stalne razstave • Človek in čas: Od ponedeljka do
Novembrske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

Novembrske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 29. november ― Novembrske novice iz Knjižnice SEM so ta mesec drugačne. Predstavljamo knjige, katere smo, skozi program medinstitucionalne povezave, dobili iz Kongresne knjižnice iz Washingtona. Prejeli smo jih več kot trideset, izpostavljamo pa tri. Knjiga z naslovom Blood brothers and peace pipes: performing the Wild West in German festivals avtorice Aline Dane Weber (The University of Wisconsin Press, 2019) je posvečena festivalom Karla Maya, posebni vrsti festivalov na temo divjega zahoda, ki potekajo v Nemčiji vsako poletje. Poimenovani so po Karlu Mayu (1842-1912), verjetno najslavnejšem nemškem piscu pustolovske fikcije v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Na podlagi etnografskih študij Weber raziskuje značilnosti festivalov Karla Maya: "indijansko" ikonografijo, pripovedi o bratovščini, predstave o Divjem zahodu ipd. Antropolog Victor C. de Munck v knjigi Romantic love in America: cultural models of gay, straight, and polyamorous relationships (Lexington, 2019) analizira mesto romantične ljubezni v ameriški družbi, pri čemer črpa iz antropoloških, psiholoških in evolucijskih perspektiv. Na podlagi številnih intervjujev heteroseksualnih, gejevskih in poliamoričnih posameznikov izlušči komponente kulturnega modela ljubezni v Ameriki. Antropologinja Sandrine Ruhlmann v knjigi Inviting happiness: food sharing in post-communist Mongolia (Brill, 2019) raziskuje kulturo prehranjevanja med Mongoli. Za Mongole je deljenje hrane več kot le uživanje obrokov. S procesom »odpiranja« in »zapiranja«, dnevno ali na dogodkih, v družinskem krogu ali z obiskovalci, deljenje hrane oblikuje hierarhijo družbenih odnosov. Podrobno opisuje in analizira sodobni prehranjevalni sistem ter prepoznava prepletenost idej in vrednot, podedovanih iz šamanizma, budizma in komunistične ideologije. Novembrske novosti
Novice: Spominski večer - Ob 180. obletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča

Novice: Spominski večer - Ob 180. obletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča

Tolminski muzej, 29. november ― Letošnja jesen je posvečena pesniku Simonu Gregorčiču. Pred 180. leti je namreč ta planinski poet privekal na svet v mali vasici Vrsno pod Krnom materi Katarini in očetu Jerneju. V dolini Soče in širše se je v njegov spomin zvrstila bogata bera dogodkov. Tolminski muzej je v obeleženje visoke obletnice pesnikovega rojstva izdal in založil knjigo avtorice mag. Damjane Fortunat Černilogar  z naslovom Simon Gregorčič - soški ...
Pop zvezde v plebiscitnem letu

Pop zvezde v plebiscitnem letu

MNZS, 29. november ― Fotoreporter Nace Bizilj je v plebiscitnem letu 1990 na ljubljanskih ulicah ujel sprehod pop zvezd Helene Blagne, Toneta Košmrlja in Simone Vodopivec. Pevka Helena Blagne se je na profesionalno pevsko pot podala sredi osemdesetih let in se do leta 1989 že okitila s prvimi nagradami na makedonskem Makfestu, Splitskem festivalu in na slovenskem festivalu Melodije […]
1976 Cajnarje – Prireditev na Okroglici

1976 Cajnarje – Prireditev na Okroglici

Stare slike (Cerknica), 29. november ― Leto prireditve je določeno po velikosti šolarjev s pomočjo šolskih slik.  Takole so šolarji v času Jugoslavije sodelovali na raznih prireditvah. Pionirske kapice, za vratom privezane rdeče rutice, petje in recitacije. Prva vrsta: Judita Meden (Osredek), Damjana Razpet (Zala), Andrej Otoničar (Cajnarje), Anka Pirman (Sveti Vid), Marija Otoničar (Bečaje), Janko Pirman (Sveti Vid), Betka Srnel (Sveti […]
še novic