SEM, 30. maj 2025 ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Venček intimnosti, skrinja pravil, duhovi na pragu : nevestina bala skozi čas = The wreath of intimacy, the chest of rules, spirits on the threshold : the bride's trousseau through time (Muzej Velenje, 2024) je knjiga, ki predstavlja ženitovanjske šege in navade. Višja kustosinja etnologinja Muzeja Velenje Špela Regulj je zasnovala razstavo in napisala publikacijo, v kateri je zbrala predmetno in duhovno zapuščino mlade neveste, ki jo je spremljala v novo življenjsko obdobje – zakon. Predstavljene so ženitne navade, značilne za različna obdobja in kraje Slovenije. Zgodbe, predmeti, gradivo in fotografije iz terena v Šaleški dolini in drugod se na razstavi in publikaciji povezujejo z zbirko tradicionalnih tkanin in vezenih predmetov Muzeja Zanavyku iz Litve. Monika Kropej Telban – slovenska entologinja in umetnostna zgodovinarka v svoji knjigi Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. 1, Čudežne pravljice (Založba ZRC, 2024) predstavlja slovenske živalske pravljice in basni, ki so do sedaj veljale za težko dostopno gradivo. Pri razvrščanju upošteva mednarodni klasifikacijski sistem za razvrščanje pravljic (Aarne-Thompson-Uther). V tej knjigi so pravljice, ki so uvrščene v tipe od ATU 300 do ATU 499. Z novimi pristopi, upoštevanjem znanstvenih dosežkov ter upoštevanju klasifikacije slovenske folklorne pripovedi povzdigne v mednarodni prostor. Prav tako knjiga olajša razumevanje in omogoča lažje nadaljnje raziskovanje. Samuel G. Collins in Matthew S. Durington v knjigi Multimodal Methods in Anthropology (Routledge, Taylor & Francis Group, 2024) preučujeta zgodovinsko in sodobno multimodalno antropološko raziskovanje. Skozi poglavja so predstavljene različne metode in tehnike raziskovanja, poleg tega pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se pojavljajo v multimodalnih antropoloških raziskavah. Novičko sta pripravili Nuša Plankar in Špela Kranjc. Seznam

SEM, 27. maj 2025 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 27. maj 2025 Razstava na Krakovskem nasipu v Ljubljani - Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL) in Slovenski etnografski muzej (SEM) sta pripravila skupno razstavo Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo, ki bo na ogled na Krakovskem nasipu v Ljubljani od 30. maja do 30. junija 2025. Razstava, ki obeležuje 150. obletnico rojstva barona Antona Codellija (1875-1954), izjemnega izumitelja, samouka, mecena in prvega lastnika avtomobila v Ljubljani, prinaša fascinanten vpogled v življenje in delo te pomembne osebnosti in hkrati poudarja pomen intelektualne lastnine ter medkulturnega sodelovanja. Codelli in Ljubljana Priimek Codelli je neločljivo povezan z Ljubljano, predvsem z graščino Turn (grad Kodeljevo) in mestnim predelom Kodeljevo. Baron Anton Codelli pa ni bil le del ljubljanske aristokracije, temveč tudi ključna figura v zgodovini strojništva in elektrotehnike. Njegovi številni izumi so bili patentirani tako v Sloveniji kot v tujini, med njegovimi največjimi tehničnimi podvigi pa izstopa gradnja brezžične telegrafske postaje v nekdanji nemški koloniji Togo v zahodni Afriki. Ta uspešen projekt je pomenil zgodovinski mejnik, saj je bila prvič v zgodovini vzpostavljena brezžična komunikacija med Afriko in Evropo. Bil je imetnik 31 različnih patentov, tudi za izum naprave za prenos slike na daljavo (televizije) - Codelli velja za izumitelja televizije. Baron Codelli se je zapisal v zgodovino tudi kot producent prvega igranega filma, posnetega v Afriki, Bela boginja iz Wangore. Film, ki je bil zadnjič javno predvajan pred sto leti, leta 1925 v Londonu, je po tistem izginil brez sledu, a spomin nanj ostaja. O Codellijevem bivanju v Afriki pričajo obsežni fotografski arhivi, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej. V muzeju je shranjena tudi njegova dragocena afriška zbirka predmetov, med katerimi še posebej izsto