V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

SEM, 23. marec ― VODJA V - M/Ž  SEM vabi v svojo ekipo vodjo tehnično vzdrževalne službe. Več o delovnem mestu na strani Zavoda za zaposlovanje Slovenije.  Rok za prijavo: 12. aprila 2026 Kandidati in kandidatke naj pošljejo vlogo po e-pošti. Kontakt: Natalija Bubnjar, E: tajnistvo@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 704

Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije

Kamra.si, 23. marec ― Galerija mesta Ptuj in Galerija Fotografija iz Ljubljane vabita na otvoritev skupinske fotografske razstave Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije. Srečali se bomo v torek, 31. marca 2026, ob 19. uri v Galeriji mesta Ptuj (Prešernova ul. 29). Razstavljajo: Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler, Nik Erik Neubauer Kuratorka razstave: Barbara Čeferin Razstava bo na ogled do 10. maja 2026.
Džezovsko igranje vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine

Džezovsko igranje vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine

SEM, 23. marec ― V Register nesnovne kulturne dediščine je bila vpisana nova enota nesnovne kulturne dediščine, že 138. po vrsti  – Džezovsko igranje.  Jazz je zlitje afriških in evropskih glasbenih tradicij. Zanj so značilni sinkopirani ritmi, dinamična orkestracija in improvizacija. Od 20. let 20. stoletja je temelj razvoja slovenske popularne glasbe. Izvajajo ga manjše in večje zasedbe. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec  - Big Band RTV Slovenija.  Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke delovanja je v največji meri zaslužen dirigent in komponist Bojan Adamič (1912–1995). Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je orkester takrat imenoval, je Adamič vodil do leta 1961. Takrat je za dirigentsko palico prijel Jože Privšek (1937–1998) in Plesni orkester Radia Ljubljana popeljal v najvišji kakovostni razred. V tem času se je orkester preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi Slovenije pa v Big Band RTV Slovenija. Leta 1992 je vodstvo orkestra prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi. Danes je Big Band RTV Slovenija močno pomlajen. Večina njegovih članov prihaja z džezovskih akademij v tujini in vsi so virtuozi na svojih instrumentih. Umetniško vodstvo je leta 2002 prevzel Hugo Šekoranja, od leta 2014 pa je vodstvo kolektivno, s tedanjim vodjo enote Glasbene produkcije Patrikom Greblom in umetniškim vodstvom Big Banda, sestavljenim iz štirih članov orkestra.  Znanja, ki jih posamezni glasbeniki prinašajo kot člani orkestra in širijo v skupnem muziciranju, so izjemno pomembna živa izkušnja za mlade džezovske glasbenike. Vrhunske veščine izvajanja in širina estetskih vrednot povezujejo popevko, plesno glasbo, različne improvizacijske sloge in kulturo sodelovanja s posameznimi ustvarjalci in poustvarjalci kakor tudi z različnimi ansambli in orkestri. O primarnem poslanstvu Big Banda RTV Slovenija – ohranjanju slovenske glasbene produkcije na
Cerknica 1980/81 – 5.a razred

Cerknica 1980/81 – 5.a razred

Stare slike (Cerknica), 23. marec ― Nasmejani 5. a razred in razredničarka Cvetka Levec v šolskem letu 1980/81, na osnovni šoli Cerknica. Dobro razpoloženi učenci in lepa gesta razredničarke na sredini, ki je prijela za roke oba učenca ob sebi. Vse skupaj kaže na povezanost in dobro razumevanje. Fantički so hoteli na hitro postati odrasli fantje in to so hoteli dokazati […]
1918 Martinjak – Letalo

1918 Martinjak – Letalo

Stare slike (Cerknica), 22. marec ― Ko sem obiskala Pakiževe v Martinjaku zaradi zgodbe o Najdenu, je gospa pokazala tudi tole sliko. Med prvo svetovno vojno je v Martinjaku pristalo letalo, ki ga je obrnilo na glavo. To se je zgodilo zaradi blatne podlage, ki je blokirala kolesa. Sliko je Pakiževim dal Stanko Mihev, ko je na njihovem pašniku z detektorjem […]

Odprtje razstave “Slovo :dialogi. Revija za kulturo in družbo”

Kamra.si, 20. marec ― V četrtek, 26. 3. 2026, vas ob 17.00 vabimo v Knjižno in Likovno razstavišče Univerzitetne knjižnice Maribor na odprtje razstave Slovo :dialogi. Potem ko je prenehala izhajati ena najstarejših slovenskih kulturnih revij Dialogi, vas Založba Aristej in Univerzitetna knjižnica Maribor vabita še na sklepno dejanje – odprtje razstave o 61-letni zgodovini Dialogov. V likovnem razstavišču bo prikazana zgodovina revije po uredniških obdobjih in konceptih od 1965 do 2025. Izpostavljene bodo tudi nekatere druge osebnosti, povezane z Dialogi, npr. legendarni urednik Založbe Obzorja Jože Košar, spregledani javni intelektualec starejšega obdobja Marijan Kramberger, slikar Zmago Jeraj ter publikacija uredništva revije z naslovom Siti in lačni Slovenci iz leta 1969, ki je bila za svoj čas zelo pogumno dejanje in je aktualna še danes. Posebej bo predstavljena tudi desetčlanska uredniška ekipa zadnjega obdobja, njihovi dosežki, izkušnje in spoznanja. V knjižnem razstavišču bodo na ogled plakati s citati iz izbranih tematskih sklopov, značilnih za Dialoge. Avtorici razstave Meta Kordiš in Emica Antončič sta izbrali štiri sklope: Odnos mesta do kulture, Napisano za Maribor, Ženske ter Domoljubje, nacionalizem, nasilje. V bralnem kotičku bodo na razpolago številke iz zadnjih let. Po 61 letih so Dialogi odšli v zgodovino in postali bogata zakladnica razmišljanj, pričevanj in spoznanj o slovenski kulturi s posebnim pogledom na Maribor. Razstava bo odprta do 4. maja. Vljudno vabljeni!  

Pogovorna oddaja Moški, ženske

MNZS, 20. marec ― Na TV Slovenija so med letoma 1992 in 1998 predvajali prvo slovensko pogovorno oddajo (t. i. talk show) z naslovom Moški, ženske. Oddajo je vodila dr. Manca Košir, ki je z značilno odprtostjo in poglobljenim pristopom v središče pogovorov postavljala ključna življenjska vprašanja, kot so strast, dobrota, odgovornost ali starost. V vsaki epizodi se je […]
Novice: Naša potresna zgodovina in Zgornje Posočje - Predavanje v Tolminskem muzeju

Novice: Naša potresna zgodovina in Zgornje Posočje - Predavanje v Tolminskem muzeju

Tolminski muzej, 19. marec ― Slovenija je geološko mlada in zato lepa, kar pa pomeni tudi, da so tla pod našimi nogami potresno aktivna. V zgodovini je na tem območju prišlo do več močnih potresov, ki so povzročili veliko škodo in zahtevali tudi človeške žrtve. V spomin na 50-letnico potresa, ki je leta 1976 prizadel naše kraje, bomo v Tolminskem muzeju poslušali predavanje seizmologinje dr. Ine Cecić z ...
1933 Martinjak – Nabor

1933 Martinjak – Nabor

Stare slike (Cerknica), 19. marec ― Naborniki leta 1933 so se za spomin postavili pred skedenj, šupo ali barako, da jim bo ostal večen spomin na štelngo. Sedijo: France Rožanc – Lenčkov, Rudolf Premrov – Špajn, Franc Rožanc – Razrehov, godec neznan, Janez Rovan – Kaparjev, ki je postal župnik, Franc Rovan – Kaparjev, Janez Mišič – Miščev. Stojijo: Jože Rožanc […]
še novic