Kamra.si, 20. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. september 1875, začel se je pouk na okoliški osnovni šoli v Celju. V drugi polovici 19. stoletja, natančneje v letu 1875, se je začelo poučevanje slovenskih otrok v slovenskem jeziku. Današnja I. osnovna šola se je takrat imenovala Okoliška šola.  Takratna mestna oblast je bila nemška in je nasprotovala prizadevanju slovenskih izobražencev, da bi poučevali slovenske otroke v slovenskem jeziku. Kljub temu, da je leta 1869 izšel Zakon o ljudskih šolah, je občinski odbor leta 1870 sprejel sklep, da je učni jezik v mestni ljudski šoli izključno nemščina. Za Slovence v mestu, predvsem pa za okoliško občino tak sklep ni bil sprejemljiv. Okoliški otroci so namreč morali obiskovati skupno mestno šolo, okoliška občina pa je morala mestni občini za to plačevati prispevek, starši pa za svoje otroke šolnino. Šolski obisk je bil zaradi tega zelo slab in le malo celjskih okoličanov je znalo pisati in brati. Veliko število šoloobveznih otrok, prepolni oddelki mestne šole in uporaba nemščine kot edinega učnega jezika so bili razlogi za ustanovitev prve slovenske šole z imenom Ljudska šola celjske okolice.  Pouk v njej se je začel 20. septembra 1875.

Mestna knjižnica Ljubljana, 20. september 2018 ― Kdo je bil pravzaprav Johann Wolfgang Goethe, za mnoge zadnji klasik Evrope in zadnji veliki univerzalni genij? Goethejev čas sega od ihtavega, strastno čutečega viharništva zadnjih desetletij osemnajstega stoletja do žlahtne, vrhunske klasike, oplojene z evropsko romantiko. Ta postreže z nekaterimi najvidnejšimi deli evropske književnosti: od razčustvovanega Wertherja prek epohalnega Wilhelma Meistra, prototipa razvojnega romana, do Fausta, »Iliade modernega časa«, kot ga je poimenoval Puškin. Prej, potem in vmes pa Goethe nenehno ustvarja: pesmi, balade, elegije, drame, novele, pisma, kritike, eseje. Vendarle pa Goethe nikakor ni le literarna veličina: je večni zaljubljenec in večni iskalec lepote, je svetovljan, ki v pravem času spozna pomen preseganja nacionalnih meja na vseh področjih, je družabni magnet za preštevilne evropske izobražence in je hkrati tudi subtilni dvomljivec, občasni zamerljivec in neutrudni zapeljivec. Po vznemirljivih poteh Goethejevega življenja in dela nas bo popeljala dr. Irena Samide, germanistka in literarna komparativistka. Predavanje pripravljamo ob začetku projekta »Bücher über die man spricht/Knjige o katerih se govori« pod pokroviteljstvom Goethe instituta. V Knjižnici Otona Župančiča bo odslej v kotičku Goethe Instituta na voljo izbor aktualnih in popularnih knjig v nemškem jeziku ter izvodi nemškega časopisa Focus. S tem bomo dopolnili zbirko in že obstoječo ponudbo gradiva v nemškem jeziku.