23. novembra 1990 je umrl Roald Dahl, britanski pisatelj

Kamra.si, 23. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. novembra 1990 je umrl Roald Dahl, britanski pisatelj. Rodil se je 13. septembra 1916. Med letoma 1929 in 1932 je obiskoval Reptonsko šolo, med 1936 in 1945 pa je služboval v Kraljevem vojnem letalstvu. Leta 1953 se je poročil s Patricijo Neal, imela sta pet otrok Svetovno znan je predvsem zavoljo leposlovja za otroke. Zanje je napisal številne zgodbe in tri pesniške zbirke. Veliko del njegovih knjig je prevedenih v slovenščino in so tudi pri našem bralstvu - tako pri otrocih kot pri odraslih - zelo iskano in brano čtivo: Jakec in breskev velikanka (1961), Čarli in tovarna čokolade (1964), Čarli in veliko stekleno dvigalo (1967), Čudoviti lisjak (1970), Danny, prvak sveta (1975), Veliki dobrodušni velikan (1982), Čarovnice (1983), Matilda (1988), Odvratne rime (1982), Gravža (1980)... Po mnogih njegovih zgodbah so bili posneti risani in igrani filmi: Willy Wonka & The Chocolate Factory (1971), Danny, Champion of the World (1989), The BFG (1989), The Witches (1990), Matilda (1996), James and the Giant Peach (1996), Charlie and the Chocolate Factory (2005), Fantastic Mr. Fox (2009). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Roald_Dahl
Novo mesto na e-Slovenskem knjižnem sejmu

Novo mesto na e-Slovenskem knjižnem sejmu

Knjižnica Novo Mesto, 22. november 2020 ― 100 let novomeške pomladi v Ljubljani www.knjiznisejem.si   Septembrskim dogodkom novomeške pomladi pred 100 leti je novembra sledila njihova delna ponovitev v Ljubljani. V tem duhu bo Novo mesto med 23. in 29. novembrom 2020 simbolno Mesto v gosteh na virtualnem Slovenskem knjižnem sejmu.   Vabimo vas, da si ogledate spletne vsebine, ki bodo simbolično proslavile 100. obletnico te kulturno-umetniške manifestacije.  - 27. novembra bo ob 12. uri na sporedu posnetek soareje Nekaj dni v septembru,  - 28. novembra prav tako ob 12. uri literarni večer ob 120. obletnici rojstva pesnika Mirana Jarca,  - ostale dogodke kot je sprehod po razstavah Mladi, neznani, avantgardni in Let novomeške pomladi Dolenjskega muzeja Novo mesto, posnetka predstav Anton Podbevšek Teatra Človeka z bombami in Izumitelj na zemlji, in spot Razvojnega centra Novo mesto pa si boste lahko obiskali kadarkoli v tednu sejma s klikom na povezavo www.knjiznisejem.si.   Dobrodošli, da obiščete tudi vsebine knjigotržcev, ki se bodo predstavili na spletnem razstavišču letošnjega Slovenskega knjižnega sejma.Naslednje leto se srečamo v Cankarjevem domu.   Podporniki projekta 100 let novomeške pomladi so Zavarovalnica Sava, zavarovalna družba, d.d., BTC d.d., Telekom Slovenije d.d., Krka, tovarna zdravil, d.d., skupina TPV, Renault in Petrol d.d.      

22. november - god sv. Cecilije

Kamra.si, 22. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. november - god sv. Cecilije Rimska mučenka Cecilija predstavlja eno od najznačilnejših podob iz prvega obdobja krščanstva. Verodostojna pričevanja o njenem mučeništvu niso ohranjena, obstaja pa pasijon iz 5. stoletja, po katerem naj bi Cecilija živela v času papeža Urbana I. (222–230). Zanesljivo pa je, da mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev. Cecilija se je poročila s poganom Valerijanom. Prosila je soproga, naj sprejme vero v enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal, ko pa se je vrnil k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal usmrtiti mestni prefekt. Bila sta izdana, mučena in obglavljena. Oblastnik je Cecilijo hotel pridobiti za odpad od krčanske vere. Ko se mu to ni posrečilo, jo je dal sežgati, vendar je iz plamenov prišla nepoškodovana, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Pasijon pravi, da jo je rabelj trikrat udaril z mečem, vendar je ostala živa še tri dni. V tistem času naj bi razdelila svoje premoženje. Papeža Urbana je prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Aleksander Marino je leta 1584 v Rimu ustanovil bratovščino sv. Cecilije kot organizacijo glasbenikov. Tudi francoski glasbeniki so od 16. stoletja dalje Cecilijo častili za svojo patrono in njen god vsako leto obhajali 22. novembra. Kot zaščitnica glasbe je bila prvič upodobljena leta 1420 na sliki, ki jo hranijo v Frankfurtu. Njena najbolj znana upodobitev je Raffaellova slika iz leta 1516 v galeriji v Bologni, ki prikazuje svetnico z raznimi glasbili ob nogah. Župnijska cerkev sv. Cecilije v Celju je edina v Sloveniji, ki ima sv. Cecilijo za svojo zavetnico. Vir: htt

Dan slovenskih splošnih knjižnic

Knjižnica Postojna, 20. november 2020 ― Danes, 20. novembra, obeležujemo DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC. Ob tej priložnosti smo pripravili manjšo informativno razstavo z naslovom "Naših 115 let - Od čitalnice do digitalne knjižnice", kjer vas seznanjamo o svojih storitvah, dejavnostih in "e povezavah", ki nudijo bralcem širok nabor možnosti. Ta praznični dan, ki je, tako kot vsako leto doslej, obetal brezplačni vpis v knjižnico in podaritev odpisanih knjig, zaradi danih ukrepov, pa žal, ni izvedljiv. Vse zamujeno bomo prenesli na primeren spomladanski termin in vas o tem obvestili.
SAVINJČANI BEREMO 2020/21

SAVINJČANI BEREMO 2020/21

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. november 2020 20. novembra 2020, na dan slovenskih splošnih knjižnic, začenjamo 14. sezono branja odraslih SAVINJČANI BEREMO. V tednu od 16. do 20. novembra, ko praznujemo teden slovenskih splošnih knjižnic, smo knjižnice po vsej Sloveniji spomnile državljane, kako smo se prilagodile novim razmeram in katere knjižnične storitve so kljub oviram, ki jih ustvarja epidemija, še vedno dostopne. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v koronačasu, ki nam je odvzel vse prireditve, ustvarili serijo pogovorov s skupnim imenom BREZ MASKE … PreBrano in IzBrano v knjižnici. Vse pogovore snema Savinjska televizija. Ogledate si jih lahko ...

20. novembra 1989 je v Ljubljani umrl Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik

Kamra.si, 20. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. novembra 1989 je v  Ljubljani umrl Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik. Rodil se je 16. julija 1899 v Novem mestu. Božidar Jakac je bil med najbolj dejavnimi in največkrat predstavljenimi slovenskimi umetniki, zato naš zapis poudarja le njegovo pot in delo v občini Kostanjevica na Krki. Njegova mati je bila Josipina Colaričeva s Slinovc pri Kostanjevici. Od 1969 je bil zaslužni član Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. Tu so bile odmevne razstave njegovih del v letih: 1969 (ob 70-letnici), 1974 (Avtoportreti), 1999 (ob 100-letnici rojstva in 25-letnici Galerije B. Jakca), 2003 (Risarski dnevniki). V Galeriji Krško je razstavljal leta 1968. 

20. novembra 1598 je umrl Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik

Kamra.si, 20. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. novembra 1598 je umrl Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik. Rodil se je ok. leta 1520 v okolici Brestanice.  Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je v letih 1551–1563 vodil svojo šolo v Krškem. Leta 1565 jo je zaprl in na povabilo Primoža Trubarja in Sebastijana Krelja postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljani).[5] Šolo je vodil do upokojitve leta 1582, v obdobju 1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Ko so po ukazu nadvojvode Ferdinanda leta 1598 šolo zaprli, je bil Bohorič izgnan iz domovine in je istega leta umrl v Nemčiji. Leta 1584 je v Wittenbergu izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), ki je bila napisana v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987). V uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s slovanskimi jeziki. Zatem sledi v latinščini razložena slovnica slovenskega jezika. Sestavljata jo dva večja dela, od katerih prvi obsega pravopis, besedoslovje in oblikoslovje, drugi pa skladnjo. Našteta so tudi načela črkopisa, ki se po njem imenuje bohoričica. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice Philippa Melanchtona, zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let. Adam Bohorič je okoli leta 1571 revidiral Juričičev prevod Spangenbergove postile, okoli leta 1580 je napisal dva šolska spisa, ki pa dandanes nista ohranjena. To sta Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum. Prvi spis je latinski, nemški in slovenski abecednik. Nomenclatura trium linguarum pa je slovarček v treh jezikih, ki je bil namenjen učenju latinskih besed ob slovenščini ali nemščini. Napisal je tudi delo Otročja tabla okoli leta 1580 in Otročja pejsem, kedar se zjutra vstane ali zveče

19. november 1865 - v Ljubljani ustanovljena prva otroško bolnišnica

Kamra.si, 19. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. november 1865 - v Ljubljani ustanovljena prva otroško bolnišnica  "Spoznanje, da otrok ni le pomanjšana oblika odraslega, je v razvitem svetu v začetku 19. stoletja pripeljalo do ustanavljanja prvih otroških bolnišnic. Slovenski kulturni prostor je dobil prvo dobrodelno zasebno organizirano Bolnico kraljice Elizabete (Sissi) z 12 posteljami leta 1865 v Ljubljani, na Poljanah 54, njen protagonist pa je bil dr. Viljem Kovač. Dobrodelnost vplivnih članov takratne kranjske družbe je bolnišnico uspela vzdrževati nekaj let, nato pa je bila leta 1871 opuščena ljubljanska sirotišnica, tista, ki je pošiljala male bolnike in zagotavljala plačilo. Bolnišnica se je postopoma razvijala, širila in njeno vodstvo je pridobilo podporo, prodalo prvotno stavbo in se leta 1889 vselilo v novo stavbo s 30 posteljami na takratni Elizabetini ulici, kasnejši Ulici stare pravde."   dr. Zvonka Zupanič Slavec   Vir: https://dokumen.tips/documents/strokovna-revija-isis-leto-xxi-stevilka-12-1-december-2012.html

Knjižna doživetja – Olga: Bernhard Schlink

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. november 2020 ― Olga je zgodovinski roman, kateremu avtor Bernhard Schlink (pisec uspešnice Bralec) narekuje napet tempo. Olga si v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni, njeno pot pa nam pisatelj predstavi s treh perspektiv in nas do konca pušča v negotovosti.  Pogovor bo vodila Nadja Ebner. Spletnemu dogodku se lahko priključite prek Zoom povezave:https://zoom.us/j/97533904314?pwd=V3JmM2dWV2xkUjdxZm1KY1FTSnFtZz09. 

19. novembra 1897 se je v Vojniku rodil Franc Švajger, veteran 1. svetovne vojne, Maistrov borec, gasilec in družbenopolitični delavec

Kamra.si, 19. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. novembra 1897 se je v Vojniku rodil Franc Švajger, veteran 1. svetovne vojne, Maistrov borec, gasilec in družbenopolitični delavec. Umrl je 5. marca 1997 v Vojniku.  Rodil se je Martinu in Elizabeti Švajger. Bil je tretji po vrsti izmed petero Švajgerjevih otrok. Stanoval je na vojniškem trgu v hiši na Brezovnikovi ulici številka 1. Vajeniško dobo je opravljal pri svojem očetu od 1912 do 1915. Januarja leta 1915 je opravil izpit pred poklicno komisijo v Celju in se izučil za kleparja.

19. novembra 2010 je v Celju umrla Darinka Pavletič-Lorenčak, slovenska slikarka

Kamra.si, 19. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. novembra 2010 je v Celju umrla Darinka Pavletič-Lorenčak, slovenska slikarka. Rodila se je 30. decembra 1924 v Rečici ob Paki. Darinka Pavletič-Lorenčak se je Ivanu Pavletiču iz Trsta in Ani Pavletič (roj. Podberšič) iz Vrtojbe kot četrti otrok rodila 30. decembra 1924 v Rečici ob Paki. Leta 1927 sta se starša, Primorca, naselila na Polzeli na Žagi; mati je delala v tovarni nogavic, oče pa je čevljaril, slikal, rezljal, prepeval, se ukvarjal z amaterskim gledališčem. Darinkini spomini na otroštvo razkrijejo, kaj je bilo tako usodno, da se je čez leta zapisala likovni umetnosti. Takole je zapisala v svojih spominih: Tedaj je bilo moje zanimanje za očetovo, čeprav amatersko delo, le radovednost. Še zdaleč nisem pomislila, da bi tudi sama kaj podobnega počela. V šoli se namreč pri tem predmetu nisem nikoli posebno izkazala. Bilo je že v petem razredu, ko se je zgodilo. Nadučitelj Polanc, ki je bil obenem tudi vedno učitelj petega razreda, se je ustavil pred mojo klopjo. Dolgo je opazoval risbo, narisano z navadnimi barvnimi svinčniki. Še danes vem. Bil je šopek cvetja v vazi. Ko je tako molče stal za mojim hrbtom, mi je postalo nerodno in odložila sem barvice. "To si pa dobro narisala." Bilo je vse, kar mi je rekel, a šele mnogo let kasneje sem se zavedela, da so bile te besede usodne za mojo kasnejšo odločitev. Od tega dne dalje sem porabila vsak košček papirja, ki se je slučajno znašel pri hiši. Po končani osnovni šoli na Polzeli je Darinka Pavletič-Lorenčak nadaljevala šolanje na gimnaziji v Celju - tedaj je to bila nižja gimnazija ali zadnji štirje razredi sedanje osemletke - in tam so jo risanja učili znani celjski slikarji: Miroslav Modic, Albert Sirk in Cvetko Ščuka. A pot do ljubljanjske akademije je bila še dolga - otroštvo je prekinila druga svetovna vojna.

Redna zbirka 2021 Celjske Mohorjeve družbe

Kamra.si, 18. november 2020 ― Izšla je redna zbirka 2021 Celjske Mohorjeve družbe. MOHORJEV KOLEDAR 2021 Tradicionalni, že 163. koledar najstarejše slovenske založbe, s kalendarijskimi podatki in pestrimi prispevki avtorjev z različnih področij našega življenja po tematskih sklopih. Giovannino Guareschi: DON CAMILLO IN PEPPONE 8 (Slovenske večernice 170)Zadnjih 49 zgodb o duhovniku don Camillu in partijskem funkcionarju Pepponeju, nabitih s humorjem, ki v vsakem času brezkompromisno držijo ogledalo sodobni družbi. Julien Ries: K IZVIROM VERSTEVSlikovna monografija je izčrpno in celovito delo za širše bralce o izvorih človeške religiozne narave. Študija zgodovinarja religij in kardinala Juliena Riesa (1920–2013) odkriva prisotnost religioznega smisla v človeštvu že od prvega pojavljanja na Zemlji in kaže, da je notranja verska struktura pravzaprav bistvena značilnost človeka: homo religiosus. Vinko Vasle: ARHIVARKriminalni roman, v katerem se zgodba dramaturško prepričljivo stopnjuje kot v napetem filmu. Domnevna skrivnostna smrt edine priče umora nam razkrije družinsko tragedijo, preiskovanje primera smrti višjega arhivarja pa zločine iz časa po drugi svetovni vojni, ki so zavrteli kolesje usode mnogih ljudi. Tončka Stanonik: ČASARNICA PRI GOSPE AŽBETISlikanica z očarljivo, realistično, a hkrati tenkočutno pripovedjo o dragocenosti časa in krhkosti zdravja, o hvaležnosti in razdajanju, iz katerih se rodi neuničljiva ljubezen. Napoved za redno zbirko 2022 https://www.mohorjeva.org/izdelek/redna-zbirka-2022/

BREZ MASKE … z mag. Markom Repnikom, direktorjem JSKD

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 18. november 2020 ― »Kultura gre svojo pot. Kakor luč je …«, je pred približno sto leti zapisal Srečko Kosovel. Te njegove misli so bile so bile iztočnica za pogovor z mag. Markom Repnikom, direktorjem JSKD. Z gostom Medobčinske splošne knjižnice Žalec, se je sredi novembra v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec pogovarjala Jolanda Železnik, direktorica. Koronavirus, ki močno kroji naše življenje in se zajeda v vse pore našega bivanja, je močno posegel tudi na področje kulture. Programi in vsebine, ki so mnogim osmišljali življenje pred korono, iščejo poti, kako priti med ljudi. Nekateri ...
še novic