Novice

knjižnice

6. december 1405- Barbara Celjska okronana za ogrsko kraljico

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. december 1405- Barbara Celjska okronana za ogrsko kraljico »𝐷𝑎 𝑏𝑖 𝑠𝑒 𝑠̌𝑖𝑟𝑖𝑙𝑎 𝑣𝑒𝑠𝑒𝑙𝑗𝑒 𝑖𝑛 𝑡𝑟𝑎𝑗𝑛𝑖 𝑚𝑖𝑟, 𝑛𝑒 𝑠𝑎𝑚𝑜 𝑧𝑎 𝑛𝑎𝑠, 𝑚𝑎𝑟𝑣𝑒𝑐̌ 𝑧𝑎 𝑣𝑠𝑒 𝑛𝑎𝑠̌𝑒 𝑧𝑣𝑒𝑠𝑡𝑒 𝑝𝑜𝑑𝑙𝑜𝑧̌𝑛𝑖𝑘𝑒, 𝑠𝑚𝑜 𝑣𝑧𝑒𝑙𝑖 𝑠 𝑠𝑘𝑙𝑒𝑛𝑖𝑡𝑣𝑖𝑗𝑜 𝑧𝑎𝑘𝑜𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑧𝑣𝑒𝑧𝑒 𝑧𝑎 𝑧̌𝑒𝑛𝑜 𝑖𝑛 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑖𝑐𝑜 𝑡𝑒𝑔𝑎 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑒𝑠𝑡𝑣𝑎 𝑑𝑒𝑣𝑖𝑐𝑜 𝐵𝑎𝑟𝑏𝑎𝑟𝑜, ℎ𝑐̌𝑒𝑟 𝑔𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑎 𝐻𝑒𝑟𝑚𝑎𝑛𝑎 𝑖𝑧 𝐶𝑒𝑙𝑗𝑎 𝑖𝑛 𝑍𝑎𝑔𝑜𝑟𝑗𝑎, 𝑠 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑜 𝑠𝑚𝑜 𝑠𝑒 𝑧𝑑𝑟𝑢𝑧̌𝑖𝑙𝑖 𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑠̌𝑒𝑚 𝑘𝑟𝑎𝑙𝑗𝑒𝑣𝑒𝑚 𝑙𝑒𝑧̌𝑖𝑠̌𝑐̌𝑢.« 𝐒 𝐭𝐞𝐦𝐢 𝐛𝐞𝐬𝐞𝐝𝐚𝐦𝐢 𝐣𝐞 v listini, naslovljeni na Budimski kapitelj, 𝐒𝐢𝐠𝐢𝐬𝐦𝐮𝐧𝐝 𝐩𝐨𝐳𝐯𝐚𝐥 𝐜̌𝐥𝐚𝐧𝐞 𝐤𝐚𝐩𝐢𝐭𝐥𝐣𝐚 𝐧𝐚 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐢𝐧𝐨 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐚𝐧𝐣𝐞. Iz Krapine, kjer je sredi novembra 1405 potekal poročni obred, se je Sigismund v spremstvu mlade žene in tasta Hermana odpravil proti Stolnemu Belemu gradu (Székesfehérvárju). 𝐎𝐠𝐫𝐬𝐤𝐞 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐢𝐜𝐞, 𝐤𝐢 𝐬𝐨 𝐦𝐨𝐫𝐚𝐥𝐞 𝐛𝐢𝐭𝐢 𝐳̌𝐞𝐧𝐞 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐚, 𝐬𝐨 𝐛𝐢𝐥𝐞 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐚𝐧𝐞 𝐬 𝐩𝐨𝐬𝐞𝐛𝐞𝐣 𝐢𝐳𝐝𝐞𝐥𝐚𝐧𝐨 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐨 𝐳𝐚 𝐤𝐫𝐚𝐥𝐣𝐢𝐜𝐞. 𝐊𝐫𝐨𝐧𝐚𝐥 𝐣𝐢𝐡 𝐣𝐞 »𝐬𝐚𝐦𝐨« 𝐬̌𝐤𝐨𝐟. Ogrske kralje je s krono sv. Štefana kronal nadškof. 𝐌𝐥𝐚𝐝𝐢 𝐠𝐫𝐨𝐟𝐢𝐜̌𝐧𝐢 𝐁𝐚𝐫𝐛𝐚𝐫𝐢 𝐣𝐞 𝐤𝐫𝐨𝐧𝐨, zaradi odsotnosti škofa, 𝟔. 𝐝𝐞𝐜𝐞𝐦𝐛𝐫𝐚 𝟏𝟒𝟎𝟓, enako kot kralju, 𝐧𝐚 𝐠𝐥𝐚𝐯𝐨 𝐩𝐨𝐥𝐨𝐳̌𝐢𝐥 𝐞𝐬𝐳𝐭𝐞𝐫𝐠𝐨𝐦𝐬𝐤𝐢 𝐧𝐚𝐝𝐬̌𝐤𝐨𝐟 𝐉𝐚𝐧𝐨𝐬 𝐊𝐚𝐧𝐢𝐳𝐬𝐚𝐢. Poleg njene predhodnice, Marije Anžujske, ki je bila kronana kot dvanajstletna samska deklica, je bila Barbara edina s tem privilegijem. Kako je potekalo Barbarino kronanje zaradi pomanjkanja virov ne vemo, lahko pa si pomagamo z dvema mlajšima ohranjenima viroma. Obred se je začel s slavnostnim sprevodom do bazilike. Bodoča kraljica je na slavnostno mašo prišla v spremstvu kralja in slavnostno oblečenih dvorjanov in gostov. Prvi je v cerkev stopil kralj in sedel na prestol, nato je v spremstvu kr

6. december 1950 - ustanovljeno Mestno gledališče Celje

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. december 1950 - ustanovljeno Mestno gledališče Celje 6. decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje izdal odločbo o ustanovitvi poklicnega mestnega gledališča. To je 17. marca 1951 kot prvo premiero uprizorilo predstavo Mire Puc-Mihelič Operacija. Prva in edina zaposlena v sezoni 1950/1951je bila Nada Božič, ki je celjskemu gledališču ostala zvesta  do upokojitve. Zgodovinsko gledano zametki prvotno sicer nemškega gledališča segajo že v leto 1791, ko so večino predstav na celjskem uprizorili diletantje ali potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhartova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič uprizorjena 16. septembra 1849. Po letu 1852 je gledališko dogajanje nekoliko zamrlo. Ponovno ga je obudilo ustanavljanje čitalnic, ki so postale izhodišče in središče vsega narodnega gibanja. Decembra 1864 je bila uprizorjena prva predstava celjske čitalnice, in sicer Dobro jutro V. K. Klieperja. V 90-ih letih so se iz čitalniških vrst formirala razna društva, med njimi tudi Celjsko pevsko društvo, iz katerega se je dramatični odsek leta 1910 osamosvojil v Dramatično društvo. Februarja 1919 je bila na odru Mestnega gledališča po 53 letih ponovno odigrana predstava v slovenskem jeziku, in sicer predstava Legionarji. Številnim posameznikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stalnim ansamblom, je to dokončno uspelo šele 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor Celje izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje.Prva predstava poklicnega ansambla Mestnega gledališča v Celju je bila Operacija v režiji Toneta Zorka. Premierno je bila uprizorjena 17. marca 1951. V sedemdesetih ustvarjalnih letih so se po deskah gledališča

6. decembra 1960 je v Ljubljani umrl Josip Wester

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. decembra 1960 je v Ljubljani umrl Josip Wester. Rodil se je 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki. Josip Wester se je rodil 11. oktobra 1874 v Dolenjih Raduljah pri Bučki kot sin oskrbnika na gradu Radeljca. Osnovno šolo je obiskoval na Bučki, v Sodražici in Novem mestu, v Ljubljani pa je obiskoval klasično gimnazijo, na kateri je leta 1893 maturiral. V Gradcu je doštudiral slavistiko in klasično filologijo, hkrati se je usposobil za pouk telovadbe na srednji šoli. Nato je krajši čas služboval na gimnazijah v Ljubljani, Ptuju in Novem mestu, dokler ni dobil zaposlitve na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je bil leta 1918 imenovan za ravnatelja gimnazije v Novem mestu, v letih 1921 do 1926 pa je bil višji šolski nadzornik v Ljubljani.

6. decembra 1922 je v Gorici umrl Ignacij Kobal, duhovnik, družbeni in narodni delavec

Kamra.si, 6. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. decembra 1922 je v Gorici umrl Ignacij Kobal, duhovnik, družbeni in narodni delavec. Rodil se je 30. julija 1878 na Prapetnem Brdu.  Kot drugi od devetih otrok se je rodil staršema Lovrencu in Mariji Kobal. Osnovno šolo je obiskoval na Šentviški Gori, gimnazijo v Alojzevišču v Gorici v letih 1891–1899, kjer je pomagal pri vodstvu zavoda. Ignac Kobal je bil posvečen v duhovnika 1903. leta. Prvo službo je dobil v goriški knezoškofijski pisarni. Leta 1905 je nadaljeval študij v Rimu, kjer je doktoriral iz cerkvenega kanonskega prava. Po vrnitvi je najprej bil kaplan v Dornberku, kjer je prevzel vodstvo Marijine družbe v Gorici in ostal njen voditelj do svoje smrti. 1912. leta se je zaposlil na učiteljišču. Ko je bil 3. 4. 1917 v Ljubljani ustanovljen Odbor za obnovo Goriške, je bil na čelu ustanovne konference. Leta 1918 je bil z dekretom imenovan za duhovnega svetovalca v nadškofiji. Kot zaveden Slovenec se je srečal tudi z dr. Henrikom Tumo. Leta 1919 so ga za dva meseca zaprli v tržaški zapor, češ da je s prižnice ščuval slovensko ljudstvo proti italijanski oblasti. Po vrnitvi iz zapora je začel bolehati in je umrl 1922. leta v Gorici.

5. december - mednarodni dan prostovoljstva

Kamra.si, 5. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. december - mednarodni dan prostovoljstva Mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj ali krajše Mednarodni dan prostovoljstva je razglasila Organizacija združenih narodov na 40. zasedanju generalne skupščine z resolucijo A/RES/40/212 17. decembra 1985. Od takrat se vlade, Združeni narodi in civilnodružbene organizacije pridružujejo prostovoljkam in prostovoljcem iz vsega sveta pri praznovanju 5. decembra, mednarodnega dneva prostovoljstva. Mednarodni dan prostovoljstva omogoča organizacijam, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce/prostovoljke, ter posameznim prostovoljkam in prostovoljcem, da pokažejo javnosti, kaj so prispevali s prostovoljskim delom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja Vir:https://www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/mednarodni-dan-prostovoljstva

Pravljične ozimnice – Theatro Šentjošt

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. december 2020 ― Ekipa Theatra Šentjošt želi s pravljičnimi ozimnicami pobrskati v pajčevino zavito shrambo starodavnih pravljic iz vseh koncev in krajev sveta. Odpirajo in okušajo zaprašene kozarčke, polnjene s sladkimi romancami, pustolovskimi legendami, kiselkastimi pripovedkami, smešnimi bajkami in skrivnostnimi zgodbami. Pravljice delijo z vami v decembru dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, ob 19. uri na svojem Facebook ali Instagram profilu. Vabljeni, da pravljice zavrtite vašim najmlajšim, preden utonejo v sladek spanec. Veseli bodo otroških risbic o poslušanih pravjlicah, ki jih lahko pošljete na theatro.sentjost@gmail.com.

OSEM OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 4. december 2020 ― Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS četrto leto   podelilo nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi,  bralni pismenosti in kulturi. (Grosuplje 3. december 2020) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so danes, že četrto leto zapored, podelili  nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Kočevje, Miren-Kostanjevica, Ormož, Šempeter-Vrtojba in štiri mestne občine: Mestna občina Koper, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Novo mesto in Mestna občina ...

4. december - god sv. Barbare

Kamra.si, 4. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. december - god sv. Barbare Zgodba o sveti Barbari govori o lepem in pametnem poganskem dekletu, doma iz grške Nikomedije, ki pa je imelo to nesrečo, da je bil njen oče Dioskur izjemno posesiven. Da bi nadziral njene socialne stike in vplive nanjo, je sezidal stolp in Barbaro zaprl vanj. Kljub temu je prek Origenovih spisov in služinčadi prišla v stik s krščansko vero. Ko očeta ni bilo doma, se je dala krstiti, služabnike pa je prosila, naj na stolpu poleg dveh že obstoječih okenc naredijo tretje, da jo bodo tako trije snopi svetlobe spominjali na sv. Trojico. Ko je prišel oče in izvedel, kaj se je zgodilo, je pobesnel. Hčer je izročil sodnikom (bilo je leto 306, čas krutih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov). Sodniki so Barbaro obsodili na smrt z obglavljenjem, oče, od vedno zagrizen nasprotnik kristjanov, pa se je ponudil, da bo sodbo izvršil sam. Kar se je tudi zgodilo: oče Dioskur je v imenu države obglavil lastno hčer Barbaro. Barbaro so v srednjem veku prišteli k štirinajstim pomočnikom v sili. Najdemo jo v ‘ženski trojici’, kjer se je pridružila sv. Katarini in sv. Marjeti. Upodabljajo jo s stolpom, ki je simbol vsakega jetništva, vrata, ki se čudežno odpro, pomenijo rešitev iz vsake stiske, kelih, ki ga sv. Barbara drži v rokah, pomeni okrepčilo, ki ga ji je dajala njena trdna vera. Zaradi keliha velja tudi za zavetnico za srečno smrt.  Mučenka iz prvih krščanskih stoletij je pri nas zelo češčena, saj ji je posvečenih 18 cerkva, v številnih pa najdemo njen kip ali drugo upodobitev. Ime: Razlagajo ga z grško besedo Barbaros oz. latinsko barbarus, ki pomeni: »tuj, negrški; tujec, negrk, neomikan, neveden, krut, divji, barbar«.Rodila se je leta 273 v Nikomediji v Mali Aziji, današnjem Izmidu v Turčiji,umrla pa leta 306, prav tako v Nikomediji.Družina: Njen oče je bil premožen pogan po imenu Dioskur, zagrizen sovražnik kristjanov.Zavetnica: stolpov rudarjev, kmetov, arhitektov, gradbenih delavcev, krovcev, zidarjev, l
Novo mesto med obema vojnama na razglednicah

Novo mesto med obema vojnama na razglednicah

Knjižnica Novo Mesto, 4. december 2020 ― Razstava Lokacija: Glavni trg   V izložbi nekdanje čokoladnice na Glavnem trgu smo pripravili novo razstavo Novo mesto med obema vojnama na razglednicah. Novo mesto je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja že preraslo svoje srednjeveške okvire in si pripojilo tudi nekaj okoliških naselij. Za ta čas značilne črno-bele foto razglednice prikazujejo različne mestne vedute, posnete z okoliških hribov, Glavni trg in druge mestne trge ter ulice.  

3. decembra 1890 se je v Šmihelu nad Mozirjem rodila Vera Levstik, učiteljica in knjižničarka

Kamra.si, 3. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1890 se je v Šmihelu nad Mozirjem rodila Vera Levstik, učiteljica in knjižničarka. Umrla je 23. avgusta 1967 je na Vranskem.   Po očetovem zgledu je postala učiteljica in službovala najprej na Teharju, nato pa v Taboru v Savinjski dolini. Njen brat je bil pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik. Takoj po prvi svetovni vojni se je usposobila za pouk matematike in risanja na meščanskih šolah in nato poučevala na dekliški meščanski šoli v Celju vse do druge svetovne vojne. Med vojno je bila izgnana na Hrvaško, po vojni pa je prevzela ravnateljstvo ženske nižje gimnazije v Celju. Po združitvi ženske in moške gimnazije je na zavodu poučevala še eno leto, potem pa se je upokojila in do smrti živela na Vranskem.

Ilka Vašte – pisateljica zgodovinskih in biografskih romanov

Knjižnica Novo Mesto, 3. december 2020 ― Ob 130. obletnici pisateljičinega rojstva predstavljamo na koledarju za leto 2021 del raznolikega gradiva iz njene zapuščine, ki jo hrani naša knjižnica. Ob 130. obletnici pisateljičinega rojstva predstavljamo na koledarju za leto 2021 del raznolikega gradiva iz njene zapuščine, ki jo hrani naša knjižnica.   Ilka Vašte – pisateljica zgodovinskih in biografskih romanov Življenje Ilke Vašte, ki se je rodila leta 1891 v Novem mestu, je bilo zaznamovano z literarnim ustvarjanjem več kot pol stoletja. Z desetimi obsežnimi besedili se je uvrstila med najznačilnejše pisce zgodovinskih povesti in biografskih romanov na Slovenskem. V novomeški knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo velik del njene literarne zapuščine, ki poleg rokopisov del, korespondence, ilustracij in fototeke vsebuje tudi nekaj njenih osebnih predmetov in pohištva. Del raznolikega gradiva iz zapuščine predstavljamo na koledarju za leto 2021, ko obeležujemo 130. obletnico pisateljičinega rojstva.   CENA: 6 EUR Koledar lahko kupite osebno v knjižnici ali ga naročite preko spletnega obrazca in vam ga dostavi Pošta Slovenije – cena z embalažo in poštnino je 10 EUR. Prebivalcem 8 krajevnih skupnosti Mestne občine Novo mesto* ga lahko brezplačno dostavijo prostovoljci Novomeške kolesarske mreže. V tem primeru to označite v spletnem obrazcu. Člani knjižnice koledar plačate s plačilnim nalogom, ki ga prejmete skupaj s koledarjem. Če niste član knjižnice, strošek nakupa koledarja poravnate po predračunu, ki ga prejmete po naročilu koledarja.   *Velja za: KS Bršljin, KS Center, KS Drska, KS Kandija – Grm, KS Ločna – Mačkovec, KS Majde Šilc, KS Mestne njive, KS Žabja vas  

Literarno novinarstvo – Janko Petrovec in Leonora Flis

Mestna knjižnica Ljubljana, 2. december 2020 ― Literarno novinarstvo je žanr, ki združuje lastnosti novinarskega in literarnega pisanja. Gre za novinarska besedila, ki se berejo kot zgodbe, a je v njih vse res. Kakšno osnovo ima literarno novinarstvo in kam se razvija danes? O tem bosta spregovorila Janko Petrovec in Leonora Flis. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 948 5848 2765).

Podaljšano obdobje brez zaračunavanja zamude

Knjižnica Logatec, 2. december 2020 ― Spoštovani člani Knjižnice Logatec, obveščamo vas, da vsaj za 14 dni oz. do nadaljnjega podaljšujemo obdobje, v katerem ne zaračunavamo zamudnin, saj vemo, da je marsikdo izmed vas v karanteni, v drugi občini, da ne morete do knjižnice. O tem, kdaj bo to obdobje poteklo, vas bomo seveda pravočasno obvestili. Prosimo vas, da kljub temu […]

Virtualni literarni večer z Avgustom Demšarjem

Kamra.si, 2. december 2020 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na virtualni literarni večer z Avgustom Demšarjem, s katerim bomo obeležili letošnji Ta veseli dan kulture in zaključili Bralno značko za odrasle 2020. Avtor bo v pogovoru z urednikom Ninom Flisarjem predstavil svoj novi kriminalni roman Cerkev. Demšarjeva deseta, jubilejna kriminalka je izšla v letošnjem letu pri Založbi Pivec. Dobimo se v četrtek, 3. 12. 2020, ob 19. uri na Youtube kanalu knjižnice. 

Ta veseli dan kulture v ptujskem muzeju

Kamra.si, 2. december 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož bo letos TA VESELI DAN KULTURE obeležil virtualno. Vabijo vas, da jim sledite na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, kjer dnevno objavljajo zanimivosti iz muzejskih zbirk. Na Youtube kanalu so na ogled video vsebine, muzejske publikacije pa lahko virtualno prelistate na muzejskem Issuu profilu. V Miheličevi galeriji je postavljena razstava M+A+S sezuje tudi vas! umetnic Anke Krašna, Metke Kavčič in Saše Bezjak. Ker si je trenutno ni mogoče ogledati v živo, prelistajte e-katalog. Da bo Ta veseli dan kulture res vesel, vabijo tudi na ogled virtualne razstave Slikarski mojstri od 16. do 18. stoletja, družine pa na ustvarjanje po ogledu video delavnice Jesenske slike. Ob 18. uri prisluhnite še oddaji Muzejske novice na radiu Prlek, kjer bodo govorili o praznikih v decembru.  

2. decembra 1916 je v Ljubljani umrl Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec

Kamra.si, 2. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. decembra 1916 je v Ljubljani umrl Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec. Rodil se je 4. julija 1846 na Ježici nad Ljubljano. Fran Levec se je rodil 4. julija 1846 na Ježici kot prvi izmed petih otrok staršema Gašperju in Ani. Družina se je kmalu preselila v Radomlje pri Kamniku, kjer je Levec preživel svoja otroška leta. Pri devetih letih se je preselil k babici v Ljubljano in tam začel obiskovati drugi razred osnovne šole v Ljubljani. Leta 1859 se je vpisal v prvi razred gimnazije, ki jo je leta 1867 z odlično oceno na maturi dokončal. V dijaških letih je bil domači učitelj, med drugim pri Janku Kersniku. Bil je sodelavec Zgodnje Danice, Slovenskega glasnika, Učiteljskega tovariša, dijaškega lista Torbica, leta 1862 pa rokopisne literarne knjige Triglav. Leta 1867 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Dunajsko obdobje Levčevega življenja (1867-1871) je bilo obdobje aktivnega političnega sodelovanja, dopisovanja s slovenskimi literati Jurčičem, Celestinom,Stritarjem,Kersnikom ,Šukljetom in Levstikom ter obdobje javnih nastopov na akademskih prireditvah. Na Dunaju je deloval v Stritarjevem in v Ljubljani v Levstikovem krogu, kjer je veljal za eno osrednjih literarnih in kulturnih osebnosti. Prve pesmi je izdal v dijaškem zborniku Venec, v začetku 70. let je objavil nekaj potopisnih feljtonov, nato prešel v kritiko in literarno zgodovino. V letih 1862–75 je pisal pesmi. Leta 1871 je začel poučevati na gimnaziji v Gorici,leta 1873 pa na ljubljanski realki, kjer je služboval 28 let. Poučeval je slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis. Bil je sodelavec Zvona in Slovenskega naroda. 1881–90 je bil soustvarjalec in urednik Ljubljanskega zvona. Kot kritik, organizator in mentor sodi med utemeljitelje slovenskega realizma, vplival je npr. na razvoj Aškerčeve poezije. Odmevna zanj je bila literarnoteoretično polemika z Jankom Pajko
še novic