Kamra.si, 1. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. decembra 1869 se je v Višnji vasi pri Vojniku rodil Franc Goričan, sadjarski in vinogradniški strokovnjak. Umrl je  3. aprila 1951 v Višnji vasi pri Vojniku. Eden prvih sadjarskih strokovnjakov pri nas Franc Goričan (priimek včasih zapisan tudi kot Gorečan, Goretschan) se je rodil v Višnji vasi v številni kmečki družini očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Novak. V bližnji Novi Cerkvi je obiskoval ljudsko šolo, v Celju pa meščansko šolo in kasneje gimnazijo. V petem razredu gimnazije je šolanje začasno opustil in se vrnil domov, kjer je z delom pomagal na kmetiji. Na priporočilo barona Manteuffla se je jeseni 1893 vpisal v prvi letnik dveletne srednje sadjarsko-vinarske šole v kraju San Michele/St. Michael na Južnem Tirolskem. Med počitnicami in po diplomi je potoval po Italiji in Franciji, spoznaval tamkajšnje napredno sadjarstvo in vinogradništvo, delal po tovarnah in v kmetijstvu ter obiskoval višjo vinarsko šolo v Montpellieru v Franciji. V tujini se je dobro naučil več tujih jezikov, si nabral veliko teoretičnih in praktičnih znanj ter se tako usposobljen vrnil v domovino. Leta 1896 je pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu sprejel pogodbeno službo za obnovo po trtni uši uničenih vinogradov, leta 1897 pa je postal upravnik deželne trsnice (in drevesnice) na Ptuju ter oskrbnik državnih vzornih vinogradov v Halozah. Tedaj je tudi predaval na ptujski trsničarski in viničarski šoli. Medtem se je izpopolnjeval na posebnih tečajih na politehniki (ETH) v Zürichu in na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, kjer je leta 1904 opravil ustni izpit in nastopno predavanje za predavatelja kmetijstva in potovalnega učitelja. Leta 1911 je nastopil službo v Slovenskih Konjicah in zatem v Celju (1914), kjer je delal do predčasne upokojitve leta 1928 (po drugi navedbi se je upokojil leta 1936) kot potovalni učitelj, okrajni kmetijski referent, višji sadjarski nadzornik in kmetijski svetnik. V tem času je, navadno s koleso

Kamra.si, 1. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. decembra 1942 je v Novem mestu umrl Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog.  Rodil se je 10. marca 1856 v Novem mestu.  V rojstnem Novem mestu je obiskoval meščansko šolo ter gimnazijo, v Gradcu pa je na filozofski fakulteti študiral prirodopis, matematiko in fiziko. Seidl slovi kot eden najpomembnejših slovenskih naravoslovcev in je avtor številnih znanstvenih knjig in razprav, predvsem s področja geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije ter botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh. Njemu gredo tudi zasluge, da se je na Gorjancih začela zaščita slovenskih gozdov. Tako je bil v sklopu te zaščite tudi zaščiten studenec Gospodična. Med drugim je v Krškem postavil prvo vremensko opazovalnico.  Leta 1909 je podrobno opisal delovanje Presihajočega studenca v soteski Savinje.

Kamra.si, 30. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. novembra 2017 je umrl Ludvik Rebeušek, ekonomist, šolnik, turistični delavec. Rodil se je 5. julija 1921 v Celju. Rojen v Celju, kjer je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo, šolanje na trgovski akademiji v Ljubljani pa je moral zaradi očetove smrti prekiniti in v Celju vpisati dvorazredno trgovsko šolo. Šolanje je nato nadaljeval na dunajski Višji strokovni šoli za gostinstvo in hotelirstvo, svoje teoretično znanje je izpopolnjeval v švicarskem zdravilišču Bad Tarasp blizu St. Moritza, neposredno pred vojno pa se je vrnil v družinsko podjetje celjski Hotel Pošta.

Kamra.si, 30. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. novembra 1840 je v Ljubljani umrl Andrej Smole, trgovec, zbiratelj in zapisovalec narodnih pesmi. Rodil se je 18. novembra 1800 v Ljubljani.  Smole je bil rojen v ljubljanski gostilni Figovec, ki sta jo vodila njegova starša Helena in Mihael Smole (1776–1806). Oče je zgodaj umrl, mati pa je prevzela gostilno in se ponovno poročila. Njen drugi mož je bil France Valentin. Andrej Smole je z materino vzpodbudo postal trgovec, vendar pa sta ga bolj kot posli zanimala predvsem književnost ter razvoj slovenskega jezika in kulture. Zaradi boemskega življenja je bankrotiral in se pred dolžniki za več let umaknil v tujino (Nemčija, Italija, Anglija). Po vrnitvi je leta 1833 kupil dolenjski dvorec Prežek (Preissek), vendar pa ni bil ravno zgleden gospodar. V njem je pogosto veseljačil z vrstnikom, sodelavcem in prijateljem Francetom Prešernom ter z grofom Antonom Alexandrom Auerspergom (Anastasius Grün). Zbiral in zapisoval je slovenske pesmi in jih nekaj tudi objavil (Krajnska čbelica, 1832). Trudil se je za slovenski narodni prerod, s Prešernom sta načrtovala političen časopis, ki pa je zaradi cenzure in Smoletove prezgodnje smrti ostal neuresničen. Razvratno in lahkomiselno življenje je načelo njegovo zdravje[navedi vir]. Umrl je 30. novembra 1840 ob praznovanju svojega godu v Prešernovi prisotnosti. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Andrej_Smole