18. marca 1858 je v Puconcih umrl Aleksander Terplan, madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj

Kamra.si, 18. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. marca 1858 je v Puconcih umrl Aleksander Terplan, madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj. Rodil se je 1. maja 1816 v Ivanovcih. Osnovno šolo je v letih 1823 – 1825 obiskoval v Domanjševcih, v letih 1826 – 1828 pa jo je nadaljeval v kraju Szentgyörgyvölgy na Madžarskem. Srednjo in višjo šolo je med leti 1828 -1837 obiskoval v Kőszegu in na evangeličanskem liceju v Šopronu, zatem pa eno leto študiral na evangeličanskem teološkem inštitutu na Dunaju. Kaplansko službo je nastopil leta 1838 v Puconcih, kjer je ostal tri leta, nakar se je umaknil v Kolto na Madžarskem, saj je bil po smrti tedanjega duhovnika Franca Xaverja Berkeja zaradi spletk odpuščen. Na željo vernikov se je leta 1842 vrnil v Puconce, kjer je bil leta 1844 izvoljen za rednega duhovnika puconske cerkvene občine. V tej službi je ostal do smrti. V času svojega službovanja je izboljšal gospodarsko stanje cerkvene občine, v letih 1855 – 1856 pa tudi povečal in obnovil cerkev.

18. marca 1948 je v Mariboru umrl Anton Jehart, duhovnik, popotnik, prevajalec, publicist in teolog

Kamra.si, 18. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. marca 1948 je v Mariboru umrl Anton Jehart, duhovnik, popotnik, prevajalec, publicist in teolog. Rodil se je 24. junija 1881 v Lovrencu na Pohorju. Anton Jehart je šolanje začel v domačem kraju, nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je leta 1901 maturiral, potem pa se odločil za duhovniški poklic in se vpisal na mariborsko bogoslovje. Že v 3. letniku je bil posvečen v mašnika, nato pa nekaj časa delal kot kaplan v Sv. Juriju pri Celju (danes Šentjurju). Študij je nadaljeval na dunajski univerzi kot član Avguštineja in ga leta 1909 zaključil z doktoratom iz teologije. Kot kaplan je najprej deloval v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in v Žalcu (1909-1911), kasneje pa je bil nemški pridigar in katehet v Celju (1911-1914). Leta 1911 je objavil zgodovinsko študijo v Voditelju v bogoslovnih vedah z naslovom Zgodovinske črtice o bratovščini presvetega Rešnjega Telesa na slovenskem Štajerskem. Oktobra 1914 je bil vpoklican v vojsko kot vojni kurat. Leta 1915 je bil ujet in najprej kot srbski, kasneje pa še kot italijanski vojni ujetnik preživel večino vojne. Na koncu vojne je živel na italijanskem otoku Asinara, od koder se je, po izmenjavi ujetnikov, vrnil v domače kraje. Marca 1920 je postal profesor za biblijske študije Stare zaveze na mariborskem bogoslovju in čeprav je tri leta kasneje dobil ponudbo za mesto profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani, je ostal v Mariboru vse do upokojitve. Leta 1924 se je odpravil na študijsko potovanje po Egiptu, Palestini, Siriji in Mezopotamiji od koder je pošiljal potopisne članke in fotografije časnikom, ki so njegovo pot spremljali. Potovanje je ponovil še leta 1927, vse skupaj pa opisal v knjigi Iz Kaire v Bagdad.  

18. marca 1967 je v Ljubljani umrl Marij Pregelj, slovenski slikar

Kamra.si, 18. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. marca 1967 je v Ljubljani umrl Marij Pregelj, slovenski slikar. Rodil se je 8. avgusta 1913 v Kranju. Med leti 1932 in 1936 je na akademiji v Zagrebu študiral risanje in slikarstvo. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem in italijanskem ujetništvu. Njegove risbe iz tega časa so formalno, motivno in vsebinsko zaznamovale Pregljevo poznejše delo. Po vojni je poučeval na srednjih šolah v Ljubljani. Od leta 1948 dalje je bil zaposlen na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je bil od leta 1963 njen izredni, od leta 1965 pa redni profesor. Med leti 1960 do 1964 je bil predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado (1958, 1964). Posmrtno je bil odlikovan tudi z Jakopičevo nagrado. Pregljeva obsežna umetniška zapuščina je bila po njegovi volji razdeljena med Muzej savremene umetnosti v Beogradu in Mestno galerijo v Ljubljani.  

18. marca 1971 je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici umrla Maksa Samsa, učiteljica in pesnica

Kamra.si, 18. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. marca 1971 je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici umrla Maksa Samsa, učiteljica in pesnica. Rodila se je 12. oktobra 1904 na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.   Maksa Samsa je bila peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Uradno se je zaradi bolehnosti po polšestem letu službovanja vrnila domov (baje je bila zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku odpuščena). Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Po vrnitvi v domači kraj je Maksa vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališcu v Trnovem. Pesmi je začela pisati že v dijaških letih, ko je spoznala Srečka Kosovela. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Bleščeče prevare je izšla leta 1966 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983.Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika. Leta 1985 se je Matična knižnica v Ilirski Bistrici po njej poimenovala v Knjižnico Makse Samsa. Ob otvori

17. marca 1892 je umrl Miha Vizjak, kmet in slovenski politik

Kamra.si, 17. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. marca 1892 je umrl Miha Vizjak, kmet in slovenski politik. Rodil se je 21. septembra 1814 se je v Pečovju (Štore). Miha Vizjak, p. d. Pečovšek, je bil posestnik, znani sadjar, narodnjak in teharski občinski odbornik doma iz Pečovja, ki se je rodil očetu Janezu Vizjaku in materi Jeri, rojeni Žnidar. Posebej ga je odlikovalo delo na področju sadjarstva, gojenja vinske trte, pa tudi sviloprejstva. Sadno drevje je presejal, cepil s prilagajanjem in gojenjem divjakov iz gozda. Z gojenjem sadnega drevja si je pomagal tudi s kmetijskimi nasveti iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so začele izhajati leta 1843, na pobudo njegovega velikega prijatelja Antona Grabiča. Kasneje je sadno drevje gojil skupaj s sinom Matijem, ki se je učil na poskusnem posestvu in v sviloprejski šoli pri Gradcu. Z nemških dežel, predvsem Saške, je začel naročati in saditi žlahtne sorte jablan (Karolina, Burghartova, arleanska in Baumannova renata), hrušk (maslenka, pastorjevka) in češenj (bele, rdeče hrustavke). Okoliške kmete je oskrboval s sadikami in jim pomagal z nasveti pri gojenju samega sadnega drevja. Ustanovil je tudi prvo zasebno drevesnico v celjskem okrožju. Za svoje delo na področju sadjarstva je bil večkrat nagrajen na sadnih razstavah, leta 1864 ga je cesar odlikoval s srebrnim križcem za zasluge s krono.

17. marca 2019 je v Slovenj Gradcu umrl Janez Žmavc, slovenski dramatik, dramaturg in knjižničar

Kamra.si, 17. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. marca 2019 je v Slovenj Gradcu umrl Janez Žmavc, slovenski dramatik, dramaturg in knjižničar. Rodil se je 6. oktobra 1924 v Šoštanju. Dramatik, dramaturg, prevajalec in publicist Janez Žmavc je po opravljeni maturi na celjski gimnaziji v letih 1948 do 1952 študiral dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, po študiju je bil dve sezoni dramaturg v kranjskem Prešernovem gledališču, nato je pet let delal v Študijski knjižnici v Celju, potem pa se je kot dramaturg zaposlil v SLG Celje in ostal tam do upokojitve leta 1990. Posvečal se je gledališki publicistiki, prevajanju gledaliških besedil, urejanju gledaliških listov in praktični dramaturgiji. V prvi vrsti pa je bil dramatik. Najprej je pisal realistične drame, v katerih je problematiziral (malo)meščansko okolje v povojni družbi z vidika posamične intimne usode, pozneje je za prikazovanje pridobitniškega potrošniškega sveta uporabljal modernejši odrski izraz. Že v 80. letih je zanj značilen premik k absurdno groteskni in s prevladujočo ironijo zaznamovani gledališki konverzaciji. Napisal ali priredil je tudi številne igre za mladino in otroke.

Predstavitev pesniške zbirke Vite Žerjal-Pavlin

Kamra.si, 16. marec 2021 ― V četrtek, 18. marca 2021, ob 18. uri vabljeni k spremljanju spletne predstavitve pesniške zbirke Vite Žerjal-Pavlin Obrazi. V okviru svetovnega dneva poezije bomo v Goriški knjižnici prisluhnili predstavitvi pesniške zbirke Obrazi pesnice Vite Žerjal-Pavlin. Z avtorico se bo o pesniški zbirki pogovarjala pesnica in pisateljica Vida Mokrin-Pauer. Pesniška zbirka je izšla v založbi KUD Apokalipsa v letu 2020. Povezava na Zoom (TUKAJ) bo aktivna v četrtek, 18. marca 2021, v času med 17.50 in 19.15, dogodek pa lahko spremljate tudi v živo na Facebook profilu Goriške knjižnice. Kasneje bo na ogled na YouTube kanalu Goriške knjižnice in na Facebook profilu knjižnice.  Dostopnost pesniške zbirke v knjižnicah lahko preverite tukaj. Prijazno vabljeni k ogledu.

16. marca 1938 je v Mozirju umrl Žiga Laykauf, pesnik in publicist

Kamra.si, 16. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. marca 1938 je v Mozirju umrl Žiga Laykauf, pesnik in publicist. Rodil se je 7. oktobra 1868 v Mozirju. Laykauf (Lajákov) Žiga – Mozirski, pesnik in publicist, je bil posinovljenec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-1884, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887. Leta 1888 je obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak, kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-1896 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Publicistično je v letih 1897-1898 sodeloval kot sourednik socialističnega Delavca, istočasno pa pri “poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi. Po arhivskih virih je napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Napisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914–1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Vir: Avtor gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

Spet dostop do knjižnih polic

Knjižnica Novo Mesto, 16. marec 2021 ― Od 8. marca 2021 lahko obiskovalci ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov spet vstopite v knjižnico in samostojno pregledujete gradivo na knjižnih policah. Od 8. marca 2021 lahko obiskovalci ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov spet vstopite v knjižnico in samostojno pregledujete gradivo na knjižnih policah. Hkrati se v knjižnici lahko nahaja do 30 oseb, še vedno pa imate možnost z minimalnim stikom prevzeti naročeno gradivo pri glavnem vhodu v knjižnico. Prebivalcem osmih novomeških krajevnih skupnosti lahko naročene knjige po želji dostavijo prostovoljci Novomeške kolesarske mreže. Za učenje sta na voljo čitalnica na Oddelku za odrasle in Velika čitalnica na Študijskem oddelku, pred uporabo pa se je potrebno zglasiti pri izposojevalnem pultu, kjer dobite nadaljnja navodila. Možna je tudi izposoja časopisov in revij, časopisna čitalnica pa zaenkrat ostaja zaprta. Krajevne knjižnice delujejo po rednem obratovalnem času, prav tako po ustaljenem urniku vozi bibliobus.

RAZGALJANJA: »V pesmih se lažje živi.«

Knjižnica Novo Mesto, 16. marec 2021 ― Razstava pesniške zbirke Brine Kren V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto v mesecu marcu pozornost namenjamo ženski ustvarjalnosti. Tako ob svetovnem dnevu poezije (21. marec) izpostavljamo sodobno poezijo mlade lokalne ustvarjalke in vabimo k ogledu razstave v mestnem jedru Novega mesta, v izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici 6. Razstava se osredotoča na drugo pesniško zbirko 17-letne glasbenice in pesnice iz Vavte vasi Brine Kren, ki je svojo ustvarjalno energijo združila še z dvema mladima ustvarjalkama.   Zbirka Razgaljanja vsebuje 49 pesmi, ki so nastale v zadnjem obdobju, po izidu Brinine prve pesniške zbirke Mnogostranosti (2018) in se izmenjujejo s fotografijami fotografinje Nine Pernat. Celostno podobo zbirki je dodala grafična oblikovalka Tjaša Travižan. Gre za projekt mladih deklet, kjer je ključen prav ta soobstoj besede in fotografije. Slednje so nastale ob posebnem dogodku branja pesmi v zavetju narave. Knjiga, ki jo je izdalo društvo KUD Mreža, ponuja preplet poetične občutljivosti in prozne pripovedi. Skozi prosti verz se razgali mlada senzibilna duša, ki ji je dano čutiti in videti več.   Brina Kren ni le pesnica, je predvsem odlična glasbenica, saksofonistka, ki je bila pred leti razglašena za najboljšo učenko novomeške Glasbene šole Marjana Kozine, leta 2019 pa je prejela tudi naziv Krkin talent. Danes obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Glasba je njena ljubezen, njej ljub izraz. Od klasike do džeza. V preteklosti je delovala v številnih sestavih, znotraj katerih se je učila načel skupinske igre, med drugim so to Pihalni orkester Krka, Saksofonski orkester SOS Junior, Big band GŠ Marjana Kozine Novo mesto ter Pet jazz polnoč. V zadnjem času je bila pogosteje del manjših zasedb, kot so Code::source (v okviru programa Mladi raziskovalci), Mango kvartet in Avrehua, s katerimi je sodelovala pri različnih projektih in festivalih, kot so Jazzinty, AS festival Bled, Re_humanizacija, Jazz Cerkno in Abeceda, ki pot

Cikel češkega in slovaškega filma: slovaški kratki filmi (e-dogodek)

Kamra.si, 15. marec 2021 ― Spoštovani ljubitelji čeških in slovaških filmov, tudi letos bomo v MKL-Slovanski knjižnici organizirali predvajanje izbranih filmov iz Češke in Slovaške. Vendar si boste filmsko projekcijo v marčevskem terminu lahko ogledali kar na domačih računalnikih.    V petek, 19. marca 2021, ob 19. uri, bo Slovanska knjižnica prek spleta poskrbela za predvajanje prve projekcije, in to kar štirih kratkih slovaških filmov, ki so jih posneli režiserji različnih generacij.    Filmi:   Častni meščan; režija: Juraj Herz, 2014; 10 minut. Druga možnost; režija: Peter Kerekes, 2014; 10 minut. V kolesju; režija: Ondrej Rudavský 2014; 10 minut. Poslednji dnevi Ľudovita Štúra; režija: Czaba Molnár, 2011; 13 min.   Ogled filmov bo brezplačno mogoč preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak654f54022d42392dd68fb4c32825eef1').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy654f54022d42392dd68fb4c32825eef1 = 'slovanska' + '@'; addy654f54022d42392dd68fb4c32825eef1 = addy654f54022d42392dd68fb4c32825eef1 + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_text654f54022d42392dd68fb4c32825eef1 = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak654f54022d42392dd68fb4c32825eef1').innerHTML += ''+addy_text654f54022d42392dd68fb4c32825eef1+''; .    

Slovanski bralni klub: Obletnica mature

Kamra.si, 15. marec 2021 ― Spoštovani ljubitelji kakovostnega branja del iz zakladnice slovanskih književnosti, v ponedeljek, 22. marca 2021, ob 20. uri, vas vabimo na spletni dogodek, novo srečanje v Slovanskem bralnem klubu.    Na drugem srečanju Slovanskega bralnega kluba v letu 2021 bomo spregovorili o zbirki kratkih zgodb Obletnica mature bosanskohercegovske pisateljice Lamije Begagić.   Rdeča nit kratkih zgodb je neuresničena obletnica mature, na kateri si ljudje pripovedujejo kratke reze iz svojega življenja. Vendar ne gre za klasične zgodbe z obletnic, gre za odlomke iz življenj, kratka potovanja skozi stanovanja, spalnice, postelje, avtomobile nekdanjih sošolcev v povojni Bosni in Hercegovini ali v diaspori. Vojna ni neposredna tema nobene zgodbe, med vrsticami pa razberemo, kako vse je protagoniste zaznamovala.   Gostja pogovora, ki ga bo vodila Tatjana Jamnik, bo prevajalka Đurđa Strsoglavec.   Prijava   Udeležba je brezplačna, a je zaradi omejenega števila mest prijava obvezna. Prijave sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak968946973c70d3f3963055486a099fc1').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy968946973c70d3f3963055486a099fc1 = 'slovanska' + '@'; addy968946973c70d3f3963055486a099fc1 = addy968946973c70d3f3963055486a099fc1 + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_text968946973c70d3f3963055486a099fc1 = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak968946973c70d3f3963055486a099fc1').innerHTML += ''+addy_text968946973c70d3f3963055486a099fc1+''; . Ob prijavi boste dobili informacije o načinu prijave na dogodek. 

Kogledarji Kogl 2007–2021

Kamra.si, 15. marec 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v četrtek, 18. marca 2021, med 18. in 19. uro vabi v Miheličevo galerijo na Ptuju, na ogled razstave Čas med vinom in umetnostjo: KOGLEDARJI KOGL 2007–2021. Na ogled bodo unikatni koledarji slovenskih umetnikov in umetnic, oblikovani in izdelani v enkratni ediciji umetniških kreacij. Koledarsko leto na vinskem posestvu Kogl nad Veliko Nedeljo se za razliko od običajnih začne s prvim pomladnim dnem, na dan pomladanskega enakonočja. Posebnost koledarjev Kogl je, da so natisnjeni samo v enem primerku, a ohranjeni za spoštovanje izročila in zavedanje prihodnosti. Razstava bo na ogled do 18. aprila 2021. Odpiralni čas Miheličeve galerije: ponedeljek, torek: zaprto sreda–nedelja: 12.00–16.00.

Zaračunavanje zamudnine

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 15. marec 2021 ― Spoštovane bralke in cenjeni bralci! Prosimo, bodite pozorni na rok vrnitve izposojenega gradiva, saj z 19. 4. 2021 začne ponovno teči zamudnina. Če želite rok izposoje podaljšati ali pa preveriti, katero gradivo imate izposojeno, lahko to storite na več načinov: v spletni aplikaciji Moja knjižnica, v mobilni aplikaciji mCobiss, preko telefona 04 537 39 00, ali pa nam pošljete elektronsko […]

Testni dostop do Central & Eastern European Academic Source (EBSCOhost) - do 15. aprila 2021

CTK, 15. marec 2021 ― Konzorcij COSEC je za Univerzo v Ljubljani zagotovil testni dostop do elektronskega vira Central & Eastern European Academic Source.  Central & Eastern European Academic Source (CEEAS) je zbirka časopisov iz držav srednje in vzhodne Evrope, ki vključuje celotna besedila iz več kot 2.000 publikacij. Večji del sestavljajo znanstveni (recenzirani) članki iz različnih področij: ekonomija, izobraževanje, humanistika, zgodovina, mednarodni odnosi, pravo, literatura, medicina, politika, družboslovje, naravoslovje in tehnika. Zbirka vključuje besedila objavljena v več kot 60 jezikih. Testiranje je omogočeno do 15. aprila 2021. Zbirka je vključena tudi v nabor vsebin za iskanje in dostop do celotnih besedil preko DiKUL.

Na pesniškem tandemu s Petro Koršič

Mestna knjižnica Ljubljana, 15. marec 2021 ― Kateri prostori vplivajo na ustvarjalca in pesem? Na Krasu živeča pesnika Magdalena Svetina Terčon in David Terčon se bosta ob branju svojih pesmi v pogovoru s kritičarko Petro Koršič posvetila vprašanjem o poeziji, o jeziku, o odnosu do objave ... Katere prostore pesmi razprejo? Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 942 7527 6237).

Literarno novinarstvo – Andrej Stopar in Leonora Flis

Mestna knjižnica Ljubljana, 15. marec 2021 ― Literarno novinarstvo je žanr, ki združuje lastnosti novinarskega in literarnega pisanja. Gre za novinarska besedila, ki se berejo kot zgodbe, a je v njih vse res. Kakšno osnovo ima (literarno) novinarstvo in kam se razvija danes? Pogovor o trendih in tokovih današnjega novinarstva bo osrediščila knjiga Ameriški Rubikon. Pogovor z Andrejem Stoparjem bo vodila Leonora Flis. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 920 6676 7570).

15. marca 1956 je v Šentanelu nad Prevaljami umrl Štefan Kramolc, organist

Kamra.si, 15. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. marca 1956 je v Šentanelu nad Prevaljami umrl  Štefan Kramolc, organist. Rodil se je 7. decembra 1871. Osnovno šolo je obiskoval v Šentanelu in takoj po zaključku se je učil orglati pri slovenskem organistu Rašerju v Volšperku v Labotski dolini. Za učenje je plačeval šest goldinarjev mesečno, hrano je dobival od doma, kuhal pa si je sam. Po letu dni šolanja je kakšno leto še sam doma vadil na klavir in dobil službo organista v Skočidolu, kjer je poleg igranja moral tudi pomagati pri kmečkem delu v farovžu. Kasneje je služboval v Št. Štefanu pri Velikovcu, na Dholici nad Vrbskim jezerom in v Lipi ob Vrbskem jezeru. Od tam pa je prišel za organista v prevaljsko faro, kjer je ostal sedem let. Po tem se je vrnil v rojstni kraj Šentanel in tam bil še deset let organist in mežnar. Kjerkoli je služboval, je ustanavljal pevske zbore, s katerimi je nastopal v cerkvah in na družabnih prireditvah. Suhovrški pevski zbor je ustanovil leta 1930. V njem je zbral pevce s Suhega Vrha, z Breznice, s Šelemperga in s Strojne. Vse življenje je živel v Šentanelu, kjer je tudi pokopan. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kramolc-stefan/

15. marca 2007 je v Ljubljani umrl Smiljan Rozman, slovenski mladinski pisatelj, dramatik in slikar

Kamra.si, 15. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. marca 2007 je v Ljubljani umrl Smiljan Rozman, slovenski mladinski pisatelj, dramatik in slikar. Rodil se je 28. januarja 1927 v Celju. Smiljan Rozman, pisatelj, dramatik, glasbenik, slikar in učitelj, se je kot najstarejši izmed petih sinov rodil v Celju staršema Janku in Mariji. Njegov oče je bil davčni uradnik, zaradi česar se je družina pogosto selila iz kraja v kraj. Že kmalu po Smiljanovem rojstvu so se preselili v Šmarje pri Jelšah, od tam na Jesenice in nato v Radovljico, kjer je tudi končal osnovno šolo. Pot jih je nato naprej za kratek čas vodila na Ptuj (1. razred nižje gimnazije) in zatem v Šoštanj (dva razreda meščanske šole). Leta 1940 so se preselili v Maribor, kjer se je vpisal na gimnazijo, a je njegovo šolanje že kmalu prekinila vojna. Izseljeni so bili v Srbijo (mala matura v Kragujevcu), leta 1943 pa je moral na prisilno delo v Nemčijo in Francijo. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor in opravil najprej trimesečni učiteljski tečaj, zatem pa se je vpisal na učiteljišče, ki ga je zaključil leta 1949. Vmes, med šolanjem, se je sam preživljal kot tovarniški delavec, filmski igralec in predvsem glasbenik. Naučil se je igrati na boben, saksofon in klarinet ter bil član dveh mariborskih orkestrov, ki sta igrala na plesnih vajah in plesih. Po končanem učiteljišču je bil z dekretom imenovan za učitelja v osnovni šoli v Lepoglavi v hrvaškem Zagorju. Učil je prvi razred, v višjih razredih pa risanje, telovadbo in ruščino. Tu je ostal do jeseni 1950, ko je moral na služenje vojaškega roka v Koprivnico in že kmalu ga je na podlagi lažne obtožbe šovinizma vojaško sodišče v Zagrebu obsodilo na zaporno kazen. Po posredovanju matere je bil predčasno izpuščen na prostost, vendar učiteljskega poklica ni mogel več opravljati, zato se je leta 1953 vpisal na študij psihologije in pedagogike na ljubljanski filozofski fakulteti. Spet se je preživljal z glasbo in vsega skupaj pol profesionalno igral 15 let, dokler ni leta 1963
še novic