Mestna knjižnica Ljubljana, 28. marec 2021 ― V sodelovanju z Mestnim gledališčem ljubljanskim (MGL) smo v letošnjem letu zasnovali nov projekt MGL v MKL: med odrom in literaturo, cikel pogovorov, ki bodo potekali v MKL-Knjižnici Otona Župančiča. Oba svetova - knjižnico in gledališče - družijo isti cilji in vrednote o vzgoji in opolnomočenju bralcev oz. občinstva za kritični in poglobljen razmislek o času in prostoru, saj oboji želimo občinstvu približati vrednost in razumevanje umetnosti (predvsem gledališča in literature). Prvi gost, ki združuje najboljše iz obeh svetov, bo Nejc Gazvoda, dramatik in režiser, ki je z MGL sodeloval že večkrat, trikrat kot pisec in dvakrat kot režiser. Nazadnje je leta 2018 na Velikem odru režiral uspešnico, družinsko dramo Tih vdih, za katero je leta 2019 prejel Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo in Borštnikovo nagrado. Občinstvu Mestnega gledališča ljubljanskega se je v letošnji sezoni ponovno dokazal v vlogi avtorja in režiserja, tokrat romantične drame Jazz, ki jo je po naročilu umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor napisal z mislijo na oba igralca, Ajdo Smrekar in Sebastiana Cavazzo. Uprizoritev je uvrščena v tekmovalni program 51. Tedna slovenske drame, ki bo potekal novembra, obenem pa je prek spleta doživela velik uspeh, saj si jo je ogledalo že zavidljivo število gledalcev. Pogovor z Nejcem Gazvodo  bo vodila Ksenija Horvat. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer si boste pogovor lahko ogledali prek spleta, na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana ter Facebook profilu Mestnega gledališča ljubljanskega.

Kamra.si, 27. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. marca 2020 je na Golniku umrla Alenka Bole Vrabec, igralka in prevajalka. Rodila se je 14. januarja 1937 v Kranju.  Debitirala je v Mladinskem gledališču, v predstavi Kristine Brenkove Princeska z modro vrtnico. Sodelovala je tudi s Teatrom 57. Kot igralka je preigrala vse od princesk, do žensk s skoraj groteskno močjo. Za svojo štiridesetletnico delovanja v gledališču si je izbrala globoko, preprosto in ranljivo pripoved o človekovi samoti in si izpolnila željo, enkrat v življenju nastopiti tudi z lutkami v monodrami Berte Bojetu Osama, v režiji Alena Jelena.

Mestna knjižnica Ljubljana, 26. marec 2021 ― Občutek tesnobe je neprijeten. Kar ga dela še bolj neprijetnega, je, da ljudje razlogov zanj največkrat ne razumemo. Tudi v psiholoških učbenikih lahko beremo, da je tesnoba strah, ki ga ne moremo razumeti, da gre za nekakšen nedoločen strah. Poleg tega jo pogosto omenjajo kot patološko občutenje, kar naj bi pomenilo, da je z osebo, ki čuti tesnobo, nekaj narobe. Pa je res tako? Na predavanju bomo osvetlili pojem normalne in patološke tesnobe, spoznali razloge za njeno občutenje ter kako se s tesnobo soočati v vsakdanjem življenju.Predaval bo Leo Ivandić, Šola čustvene inteligence.Pred predavanjem bodo člani Društva študentov psihologije Slovenije predstavili svoj projekt Kako si?, s katerim želijo študentom in ostali širši okolici ponuditi strokovno in kakovostno informacijo o duševnem zdravju, do katere posameznik drugače ne zna ali ne more pristopiti. Želijo opozoriti tudi na trenutne družbene in socialne razmere ter aktivno (tako fizično kot psihično) spoprijemanje z njimi.Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 26. marec 2021 ― Luna Jurančič Šribar je mlajša avtorica sodobne slovenske literature, vendar je njena pisava zelo značilna in prepoznavna že od vsega začetka. Zanjo bi gotovo lahko rekli, da pravzaprav niti ni izkusila običajnih pisateljskih začetkov, saj se je suvereno vpisala in umestila na literarno prizorišče že s prvimi zgodbami, kij ih je objavljala v tiskanih in spletnih revijah. Mnoge so bile nagrajene. Prepoznavnost si je gradila tudi že s prvencem, romanom Starinarnica (2018), fikcijski zgodbi o starinarju, ki uči ljudi ekonomije daru. V prvi kratkoprozni zbirki Konstrukt, d. b. o. (Litera, 2020) se Jurančič Šribar predstavi kot pisateljica s kar najširšim razponom upovedovanja zgodb, s katerim še kako upraviči sam naslov, kajti zgodbe izkazujejo spretno konstruiranje ne glede na zvrst. Zbrane zgodbe so razdeljene na štiri sklope s podnaslovi: Po domače, Spolzke, Smrtno resne in Onkraj. Opisali bi jih lahko kot pripovedi o domač(n)ih zagatah, ki se preko erosa in tanatosa prelevijo v fantastiko. Že pri uvodnih zgodbah bralke in bralci dobimo občutek, da smo vstopili vanje zelo neposredno, da nismo le zunanje opazovalke ali opazovalci, ampak smo v samo dogajanje skorajda izkustveno vpleteni. Tisto, kar nam vzbuja tak občutek, je pripovedovalkina spretnost za ustvarjanje občutka bližine, izkustvene neposrednosti, skoraj neopazne humornosti in prepričljivosti. Tako kot se, denimo, prvoosebna pripovedovalka v prvi zgodbi Prstan počuti domače v beznicah, »po katerih se počasi vije cigaretni dim, kot davno pozabljeni duhovi«, tudi nam, beročim, zapleti na navideznem družbenem obrobju postanejo domači in prepozna(v)ni. Namerno uporabljam izraz »navidezno«, kajti zgodbe o mestnih posebnežih, starih damah, ki rade popivajo in umirajo dostojanstveno s cigareto in kozarcem vina v roki, so hkrati zgodbe o slehernicah in slehernikih, ki se žal prepogosto izbrišejo v primežu trde realnosti. Iz spremne besede Suzane Tratnik, ki bo tudi vodila pogovor z avtorico. Dogodek si lahk

Mestna knjižnica Ljubljana, 26. marec 2021 ― Na predavanju se bomo vprašali Kako komuniciramo s sabo in med sabo? Kako komunicirati čuječe? Kako se soočati s stresom, tudi v medsebojnih odnosih? Kako izstopiti iz avtomatskega reagiranja in zavestno izbrati željen odziv? Kako najti svoj notranji mir in avtentično živeti sebe? Na predavanju se bomo vprašali Kako komuniciramo s sabo in med sabo? Kako komunicirati čuječe? Kako se soočati s stresom, tudi v medsebojnih odnosih? Kako izstopiti iz avtomatskega reagiranja in zavestno izbrati željen odziv? Kako najti svoj notranji mir in avtentično živeti sebe?Na omenjena vprašanja bomo odgovorili s pomočjo MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction), ki je edini znanstveno raziskan in dokazano učinkovit program za obvladovanje stresa s pomočjo čuječnosti ter vključuje tudi čuječo komunikacijo. Razvit je bil na Medicinski fakulteti Univerze Massachusetts, ZDA (dr. Jon Kabat-Zinn). Skupaj bomo naredili določene tehnike MBSR in z njihovo pomočjo spoznali, kako komuniciramo čuječe ter tako globlje slišimo in razumemo drug drugega.Prijava obvezna: lucija@lucijaskok.si (z imenom in priimkom). Po prijavi, pred dogodkom, prejmete povezavo do ZOOM, kjer bo predavanje potekalo.Mag. Lucija L. Skok je certificirana učiteljica MBSR, pravnica in mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Izvaja predavanja in programe MBSR s področja obvladovanja stresa in čuječe komunikacije. Njenih programov MBSR se lahko v živo udeležite v Mengšu in Radomljah ter on-line.Več o predavateljici na: www.lucijaskok.si

Kamra.si, 25. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1894 je v Novem Celju umrl Franc Josip Bilger, hmeljar. Rodil se je 1830 na Bavarskem. Rojen je bil na Bavarskem, kjer se je izuril v poljedelstvu, še posebno v hmeljarstvu. V tej stroki je služboval na Württemberškem, ko je prejel ponudbo kneza Leopolda Salm-Reifferscheidta, ki je bil takrat lastnik dvorca Novo Celje, za službo. Tako je leta 1865 prišel v Novo Celje, kjer je postal oskrbnik dvorca.Po navodilih duhovnika in hmeljarja Jurija Petra Hörnesa (1826–1889), ki je na prošnjo kneza Salm-Reifferscheidta prišel v Novo Celje, da bi preučil tamkajšnjo zemljo, če je primerna za sajenje hmelja, je Hörnes Josipa Bilgerja naučil, kako saditi in ravnati s hmeljem. Tako je Bilger leta 1872 zasadil nasad s poznim württemberškim hmeljem, ki se je dobro obnesel. Kmalu so k njemu hodili razni takratni žalski in savinjski veljaki, da jih je naučil spoprijemanja z novo kmetijsko stroko. Med prvimi je bil Janez Hausenbichler. Franc Josip Bilger je pokopan na žalskem pokopališču. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bilger-franc-josip/Avtorica gesla: Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec

Kamra.si, 24. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1883 se je v Mozirju rodil Matija Goričar, župan in politik. Umrl je 3. avgusta 1956 v Mozirju Dolgoletni župan Mozirja je v rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo. V Celju je končal meščansko šolo in šolanje nadaljeval na gradbeno-tehnični šoli v Gradcu. Po končanem šolanju se je zaposlil v graškem gradbenem podjetju Sultz-Kollsch, kjer je bil zaposlen od leta 1901 do 1903. Pri dunajskem arhitektu Hermannu Otteju je delal do leta 1909, ko je pred posebno komisijo na Dunaju od 8. do 24. marca 1909 polagal strokovni izpit, s katerim je pridobil naziv samostojni gradbeni podjetnik. Sledila je vrnitev v Mozirje. V času balkanske vojne je bil mobiliziran 6 mesecev, v prvi svetovni vojni pa od leta 1914 do 1917, ko je bil kot vojni invalid demobiliziran. Po končani vojni je prevzel očetovo posestvo, kateremu je pripadala še gostilna in žagarska obrt. V letu 1918 je sodeloval pri ustanovitvi električne in živinorejske zadruge v Mozirju. Bil je večletni občinski odbornik in več kot 20 let župan trga Mozirje, več let odbornik v okrajnem odboru in 4 leta član banskega sveta, odbornik in načelnik Gornjesavinjske posojilnice v Mozirju, svetnik krajevne zbornice, član in večletni podstarosta mozirskega Sokola, odbornik vseh naprednih kulturnih in prosvetnih društev v Mozirju. Leta 1941, ko je okupator zasedel Mozirje, se je z ženo preselil k hčerki v Beograd. V Beogradu je bil član Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Franc Rozman – Stane, kjer je za svoje aktivno delo dobil rajonsko pohvalo. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/goricar-matija/Avtorica gesla: Matija Blagojevič, objavila: Osrednja knjižnica Mozirje