Novice

knjižnice

3. maja 1944 v Neubrandenburgu umrla Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica

Kamra.si, 3. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1944 v Neubrandenburgu umrla Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica. Rodila se je 3. aprila 1900 v Čadramu pri Slovenskih Konjicah.  Rojena je bila v učiteljski družini, zato se je pogosto selila. Njeno šolanje se je začelo v Grižah leta 1905, ko je bila stara komaj pet let. Po končanem osnovnem šolanju je odšla v Maribor (1915), kjer je obiskovala žensko učiteljišče šolskih sester. Po končanem učiteljišču (1919) se je vrnila najprej v Griže, kjer je na tamkajšnji šoli dobila prvo službo. Že leto kasneje pa se je preselila v Celje. Želja po nadaljnjem šolanju jo je leta 1924 pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Zagreb, kjer se je v dveh letih usposobila za poučevanje matematike, fizike in kemije na meščanskih šolah. Po vrnitvi v Slovenijo jo je pot najprej vodila v Ormož in nato Maribor, kjer je poučevala omenjene predmete. Ponovno je odšla na šolanje v Zagreb, kjer je leta 1930 diplomirala iz pedagogike, psihologije in matematike.Kot profesorica je svojo delovno pot nadaljevala najprej na meščanski šoli v Ljubljani v Mostah (do 1937), nato pa do usodnega leta 1943 na ljubljanskem učiteljišču.Čeprav Ljubljane nikoli ni vzela za svojo, je bilo ljubljansko obdobje njeno najplodnejše, saj je v tem času izdala vsa svoja knjižna dela in napisala večino strokovnih razprav.

2. maja 1848 se je v Celju rodil Gustav Stiger, celjski župan

Kamra.si, 2. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. maja 1848 se je v Celju rodil Gustav Stiger, celjski župan. Umrl je 31. decembra 1902 v Celju. Stigerji so bili ena najbolj znanih celjskih nemških trgovskih družin. Gustav je bil že leta 1879 izvoljen v celjski občinski odbor, leta 1888 je postal podžupan, po smrti dolgoletnega župana Neckermanna v letu 1893 pa celjski župan. Na tem mestu je ostal vse do 25. julija 1902, ko je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil s položaja. Njegov odstop je uradno veljal za začasnega, toda dogodki so se odvili drugače. V aktivni vlogi se v občinski odbor ni več vrnil, zato ga je nadomeščal podžupan Julius Rakusch, Stigerju pa se je občinski odbor nekaj mesecev pred smrtjo zahvalil s podelitvijo častnega meščanstva.

1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 1. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Umrl je 29. oktobra 2019 v Novi Gorici.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.

1. maja 1816 se je v Ivanovcih rodil Aleksander Terplan, madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj

Kamra.si, 1. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1816 se je v Ivanovcih rodil Aleksander Terplan, madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj. Umrl je 18. marca 1858 v Puconcih. Osnovno šolo je v letih 1823 – 1825 obiskoval v Domanjševcih, v letih 1826 – 1828 pa jo je nadaljeval v kraju Szentgyörgyvölgy na Madžarskem. Srednjo in višjo šolo je med leti 1828 -1837 obiskoval v Kőszegu in na evangeličanskem liceju v Šopronu, zatem pa eno leto študiral na evangeličanskem teološkem inštitutu na Dunaju. Kaplansko službo je nastopil leta 1838 v Puconcih, kjer je ostal tri leta, nakar se je umaknil v Kolto na Madžarskem, saj je bil po smrti tedanjega duhovnika Franca Xaverja Berkeja zaradi spletk odpuščen. Na željo vernikov se je leta 1842 vrnil v Puconce, kjer je bil leta 1844 izvoljen za rednega duhovnika puconske cerkvene občine. V tej službi je ostal do smrti. V času svojega službovanja je izboljšal gospodarsko stanje cerkvene občine, v letih 1855 – 1856 pa tudi povečal in obnovil cerkev.

1. maja 1995 je v Ljubljani umrl Miloš Rybář, slovenski zgodovinar in bibliotekar

Kamra.si, 1. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1995 je v Ljubljani umrl  Miloš Rybář, slovenski zgodovinar in bibliotekar. Rodil se je 7. novembra 1928 v Ljubljani. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani l. 1952, l. 1965 pa iz zgodovine na Filozofski fakulteti. V letih 1959-1983 je bil najprej bibliotekar, nato pa bibliotekarski svetovalec in vodja stvarnega kataloga v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Od leta 1983 do 1988 je bil strokovni svetnik pri pravni sekciji Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. V študijskih letih 1965/1966 do 1979/1980 je kot honorarni profesor predaval na Pedagoški akademiji v Ljubljani na oddelku za knjižničarstvo. Od leta 1971 je bil na Pravni fakulteti zunanji spraševalec za predmet Splošna in narodna zgodovina države in prava, od l. 1974 pa tudi predavatelj latinščine na isti fakulteti. Z letom 1988 je nastopil službo docenta na FF v Ljubljani – smer bibliotekarstvo. Predaval je tudi še po l. 1993, ko se je upokojil. Bil je član Sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri predsedstvu Republiške konference SZDL. Od l. 1982 je bil odbornik Mohorjeve družbe v Celju, v letih 1982-1987 tudi njen podpredsednik. Bil je član sekcije za zgodovino pri centralni komisiji za klasifikacijo pri FID (Mednarodna zveza za dokumentacijo) v Haagu, član CERCOR (Evropski center za raziskovanje verskih kongregacij in redov) pri Univerzi v St. Etiennu v okviru Academie de Lyon. Pri Društvu oz. Zvezi društev bibliotekarjev Slovenije je bil v letih 1963-1983 član odbora in vodja komisije za klasifikacijo, 1967-1983 tudi vodja komisije za diplome in odlikovanja, od 1964-1980 pa član komisije za klasifikacijo pri Zvezi društev bibliotekarjev Jugoslavije. Deloval je predvsem kot zgodovinar (preučevanje zgodovine Cerkve, krajevne zgodovine – predvsem Laškega ter zgodovine knjige in knjižnic), biograf, bibliograf in strokovnjak na področju klasifikacije (predvsem za družbene vede). Med vsebinsko raznovrstnimi objavami zavz

Motnje pri uporabi EBSCO eBooks med 5. in 12. majem 2021

CTK, 30. april 2021 ―  Zaradi posodabljanja sistema EBSCO eBooks bo med 5. in 12. majem 2021 motena uporaba elektronskih knjig iz zbirke eBook Academic Collection, do katerih lahko dostopate tudi preko iskanja v DiKUL.  Nemoteno bo delovalo branje e-knjig in poslušanje zvočnih knjig v spletnem vmesniku, prenašanje posameznih poglavij e-knjig kakor tudi branje predhodno prenesenih (izposojenih) knjig (tudi v mobilni aplikaciji EBSCO Mobile App).  Vse že prenesene zvočne knjige bodo še naprej na voljo v aplikaciji EBSCO Audiobooks. Končni uporabniki ne bodo mogli prenesti celotnih e-knjig za branje brez povezave (offline izposoja) ali si izposojati zvočnih knjig. 

30. aprila 1884 se je Šmarju pri Jelšah rodil dr. Fran Lorger, arheolog

Kamra.si, 30. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. aprila 1884 se je Šmarju pri Jelšah rodil dr. Fran Lorger, arheolog. Umrl je 5. aprila 1937 v Šmarju pri Jelšah.  Rodil se je v preprosti trški družini v Šmarju pri Jelšah kot prvi otrok Franca in Otilije Lorger. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in leta 1904 maturiral. Nadaljeval je s študijem klasične filologije, ki ga je zaključil z doktoratom leta 1908. Po končanem študiju se je zaposlil kot domači učitelj pri knezu Hugu Weriandu Windischgrätzu in grofu Karolu Mariji Stürgkhu na Dunaju. Potovanje po Italiji med leti 1912 in 1913 pa ga je navdušilo za arheologijo. Že v času študija je pričel z raziskovanjem rimskih spomenikov v domačem okolju. Leta 1907 je naletel na ostanke rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah. Raziskovanje je nadaljeval šele leta 1934, po vrnitvi iz Nice, kjer je 10 let deloval kot portretist z aparatom za posnemanje arheološke keramike, ki ga je sam iznašel. Izvedel je izkopavanje razkošne rimske vile v Grobelcah in naletel na rimsko naselbino med Malo Pristavo in Grobelcami, kjer so se nahajale stanovanjske in gospodarske stavbe v notranjosti 800 metrov dolgega obzidja. Ugotovil je, da je rimska vila nastala v času gospodarskega in stavbarskega napredka v 2. stoletju, bila naslednji dve stoletji gradbeno dopolnjena, v dobi preseljevanja narodov v 6. stoletju pa jo je uničil požar. V rimski topografiji šmarske krajine je označil še številne rimske spomenike v Pristavi, Podbregu in pri Grobelnem, ki so ostanki naselbin ob pomembni rimski vojaški in trgovski cesti, ki je potekala iz smeri Celja skozi Teharje, Šmarje, Lemberg, Poljčane in preko Ptujske gore vodila na Ptuj. Lorgerjevo arheološko proučevanje je prišlo najbolj do izraza po letu 1914, ko je poučeval na gimnaziji v Celju. Med sprehodom po Rožnem griču na Jožefovem hribu na Teharjih je na njivah opazil drobce opeke, kocke mozaika in črepinje, ki so kazali sledove rimskih stavb (rimska vila na Rožnem griču, Sevce). Med Lorgerjeva največ

Pogovor z Majo Kastelic

Kamra.si, 29. april 2021 ― Trebanjka Maja Kastelic je akademska slikarka in ilustratorka. Njena prva avtorska slikanica Deček in hiša je ob izidu leta 2015 takoj navdušila tako bralce kot strokovno javnost in ji po uvrstitvi v elitni izbor ilustracij na sejmu otroških knjig v Bologni odprla vrata v tujino. Sodeluje z raznimi založbami iz tujine, še vedno pa razveseljuje tudi slovenske otroke, na primer z novimi ilustracijami Korenčkovega palčka Svetlane Makarovič, ilustrirala je zgodbo Špelca Nadine Robert ter tri knjige Braneta Mozetiča (Alja dobi zajčka, Prva ljubezen, Dežela bomb, dežela trav). Pri Mladinski knjigi so izdali prevodno slikanico Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena, zgodbo o pisateljevem življenju, ki je pravljična sama po sebi. Knjigo je napisal Heinz Janisch, ilustrirala pa jo je Maja Kastelic. Prav zaradi ilustracij je slikanica še toliko bolj posebna. Zbirko slikanic, ki jih je ilustrirala lahko najdete na tej povezavi. Z Majo Kastelic se bo pogovarjala Simona Lužar na našem You tube kanalu, v ponedeljek, 10. maja 2021, ob 19:00.

Nagradni foto natečaj Knjiga kot zvezda

Kamra.si, 29. april 2021 ― V sklopu prireditev, ki jih organiziramo ob Noči knjige 2021, razpisujemo nagradni foto natečaj, ki bo trajal od 23. aprila do 31. maja 2021. V objektiv ujemite knjigo kot osrednji motiv. Postavite jo v svoj najljubši kotiček ali se slikajte z njo in fotografijo pošljite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak1567f7212bfdabd2c8e308572ef00d3a').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy1567f7212bfdabd2c8e308572ef00d3a = 'tajnistvo' + '@'; addy1567f7212bfdabd2c8e308572ef00d3a = addy1567f7212bfdabd2c8e308572ef00d3a + 'kpgt' + '.' + 'si'; var addy_text1567f7212bfdabd2c8e308572ef00d3a = 'tajnistvo' + '@' + 'kpgt' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak1567f7212bfdabd2c8e308572ef00d3a').innerHTML += ''+addy_text1567f7212bfdabd2c8e308572ef00d3a+''; . Tri najbolj izvirne fotografije bomo nagradili, vse prispele fotografije pa bodo sodelovale na razstavi, ki bo pripravljena po zaključku projekta. Ne pozabite, da smo za natečaj izbrali ime »Knjiga kot zvezda« zato naj knjiga res žari kot zvezda. Fotografije pošljite v digitalni obliki in ne pozabite pripisati svojega imena in priimka. S tem, ko pošljete fotografije na natečaj, zagotavljate, da so le-te vaše avtorsko delo. Knjižnica ne prevzema odgovornosti glede kršenja avtorskih pravic. Vabljeni k sodelovanju!

29. aprila 1999 je v Odrancih umrl Lojze Kozar, duhovnik, pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 29. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1999 je v Odrancih umrl Lojze Kozar, duhovnik, pisatelj in prevajalec. Rodil se je 11. novembra 1910 v Martinju. Rojen je bil v Martinju na Goričkem, po nekaj razredih osnovne šole je začel obiskovati gimnazijo v Murski Soboti, ki jo je dokončal na Ptuju. Po študiju bogoslovja v Mariboru je bil l. 1936 posvečen v duhovnika. Sledile so službe prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru ter kaplana v Trbovljah, Hrastniku, Brežicah in Turnišču. Med 2. sv. vojno je moral na službeno mesto v Körmend na Madžarskem, konec l. 1945 pa je po nekajmesečnih vmesnih postajah postal župnik v Odrancih. Tu se je začela njegova trnova pot za graditev nove cerkve, tudi s tragično nesrečo, ki so jo l. 1967 vendarle dokončali.Lojze Kozar je začel objavljati leposlovne črtice že pred 2. sv. vojno v Kalendarju Srca Jezušovoga in Novinah. Po vojni je objavljal v Mohorjevem koledarju, Novi poti in koledarju Stopinje, ki jih je dolga leta tudi urejal. Prvo samostojno povest v knjižni izdaji Takšen prag pa je objavil l. 1962. Sledili so romani Pajkova mreža, Materina ruta, Vezi in zanke, Licenciat Janez, Premakljivi svečnik, Topla babičina dlan (nadaljevanje Materine rute), Kamen in srce, avtobiografska proza Neuničljivo upanje, roman Njene postaje ter izbor črtic Moji konjički, v katerih opisuje svoje otroštvo in se spominja drugih dogodkov iz svojega življenja. Napisal je več verskih priročnikov, zbiral pa je tudi ljudske pesmi iz Prekmurja in Porabja.Literarna zgodovina uvršča Kozarjevo pisanje v t. i. večerniško, mohorjansko prozo. Oznaka je dolga leta veljala za manj vredno branje, še posebej za »izobražence«. Vendar pa danes njegove romane že postavljajo ob bok Jurčiču, Finžgarju, Jalnu in drugim pisateljem s sorodno tematiko. Podobno kot oni se je znal vživeti v preprostega človeka z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi platmi, vživel se je v svoje domače goričko okolje in ga prikazal takšno, kot je od nekdaj bilo. Iz vseh del veje tisto,

28. aprila 1860 se je v Rihemberku rodil Jožef Fabijan, duhovnik, vzgojitelj in podpornik pisatelja I. Preglja

Kamra.si, 28. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. aprila 1860 se je v Rihemberku rodil Jožef Fabijan, duhovnik, vzgojitelj in podpornik pisatelja I. Preglja. Umrl je 1. februarja 1916 v Podmelcu. Oče Jožef, kmet, mati Ivana Kodrič iz zaselka Kodrovi. Po osn. š. v Rihemberku je kot gojenec deškega semenišča Andreanuma obiskoval v Gor. drž. gimn. (1873–81) in bogoslovje (1881–85). Bil je sošolec sorojaka Josipa Pavlice. V mašnika je bil posv. 2. nov. 1884, na začetku IV. leta bogosl. Služboval je najprej kot kpl. v Ročinju (1885–87) in zatem v Mostu na Soči (Sv. Lucija) od 1887 do 1893. Od tu je šel za žpk v Čepovan (25. 4.–21. 11. 1893) in se čez sedem mesecev ponovno vrnil v Sv. Lucijo, kjer je nato župnikoval do smrti (1893–1916). Po vstopu It. v vojno je F. vztrajal v svoji župniji, dasi so vas večkrat It. obstreljevali: 11. febr. 1916 ga je it. granata, ki je razrušila župnišče, smrtno ranila; nezavestnega so prepeljali v vojno bolnišnico v Klavže (Podmelec), kjer je istega dne izdihnil in bil tam pokopan. Kot dušni pastir se je trudil tudi za kulturni in gospodarski napredek; tako je v Mostu na Soči ustanovil izobraževalno društvo »Soča« ter Kmečko hranilnico in posojilnico (1908), katero je vodil do smrti. V zgodovini slov. slovstva je F. tesno povezan s pisateljem I. Pregljem, kateremu je bil mentor in mecen, še ko je bil kpl. v Sv. Luciji, je spoznal nadarjenost učenčka Preglja. Ko sta Preglju starša umrla, je babica Ana poslala siroto k žpk F-iju v Čepovan, ki mu je bil odslej, zlasti še ko se je vrnil v Sv. Lucijo za žpk, krušni in duhovni oče. F. je poslal varovanca študirat v Gor., ga denarno vzdrževal v Alojzijevišču in malem semen., opravičeval njegovo lenobo in neuspehe (dosegel od ordinariata ponovni sprejem petošolca Preglja, ki bi moral sicer iz zavoda, ker ni bil izdelal razreda). Ko je Pregelj 1903 izstopil iz bogoslovja, je F. na zunaj nekako pretrgal stike z njim, na tihem pa ga je še nadalje podpiral, ga gmotno vzdrževal na Dunaju in ga kasneje skupn

27. aprila 1987 je v Ljubljani umrl Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog

Kamra.si, 27. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. aprila 1987 je v Ljubljani umrl Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog. Rodil se je 6. maja 1893 v Ljubljani. Brodar je bil rejenec železničarskega ključavničarja, po končanih štirih razredih ljudske šole na Ledini v Ljubljani vpisan v prvi razred slovenske gimnazije na Beethovnovi ulici v Ljubljani, kjer je leta 1911 maturiral. Naravoslovje je študiral na Dunaju in v Zagrebu, diplomiral leta 1920. Tik pred koncem študija se je začela 1. svetovna vojna in moral je med vojake. Poslan je bil na Doberdob, pozneje hudo ranjen v komolec, kar je zanj pomenilo konec vojne in spet se je lahko posvetil študiju. Leta 1939 je doktoriral iz geologije in paleontologije na Univerzi v Ljubljani. Sprva tri leta suplent na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, od 1921 do 1939 deloval kot profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, do 1946, nato je predaval na Univerzi v Ljubljani kot izredni, od 1951 kot redni profesor za kvartarologijo na geološkem oddelku naravoslovne fakultete do upokojitve 1964, obenem pa tudi na arheološkem odelku FF do leta 1969. V SAZU je bil izvoljen kot dopisni član 1949, redni član slovenske akademije je postal 1953 in dopisni član JAZU 1975. 1969 je bil imenovan za častnega doktorja, 1978 za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejel nagrado AVNOJ (1974), Kidričevo nagrado (1974) in dvakrat Prešernovo nagrado (1949 za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč in 1960 za delo Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju). Bil je član mnogih strokovnih in znanstvenih združenj, dolga leta urednik Arheološkega vestnika in Acta carsologica.

Obvestilo: zaprtost v prazničnem tednu; znova dostopna čitalnica in rok za oddajo bralnih projektov

Knjižnica Logatec, 26. april 2021 ― Obveščamo vas, da bo v prihajajočem tednu zaradi praznikov knjižnica  v torek, 27. 4. in soboto, 1. 5., zaprta, v petek pa bo odprta po sobotnem urniku, tj. od 8.00 do 13.00. Z novim vladnim odlokom je ob upoštevanju varnostnih navodil mogoča uporaba čitalnice – vabljeni k uporabi. Zaradi tega izposoja zadnjih številk revij ne […]

Izkušnje bralcev in uporabnikov e-knjig

NUK, 26. april 2021 ― V Narodni in univerzitetni knjižnici smo v letu 2020 izvedli dve anketni raziskavi med uporabniki e-knjig vseh petnajstih projektnih partnerjev evropskega projekta EODOPEN. S prvo raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v uporabniško izkušnjo bralcev e-knjig na mobilnih napravah. Poleg bralnih navad so nas zanimale pozitivne in negativne lastnosti e-knjig, uporaba mobilnih naprav in primernost različnih datotečnih formatov za branje e-knjig. Z namenom boljšega razumevanja njihovih posebnih potreb smo drugo raziskavo izvedli med slepimi in slabovidnimi uporabniki, pri čemer smo dodatno pozornost namenili aplikacijam in pripomočkom, ki jih slepi in slabovidni uporabniki potrebujejo pri uporabi in branju e-knjig. Raziskavi sta bili izvedeni med 20. aprilom in 30. junijem 2020. Spletne vprašalnike, oblikovane v spletnem okolju 1KA in pripravljene v desetih jezikih, so projektni partnerji razširjali predvsem na družbenih omrežjih in po lastnih komunikacijskih kanalih. Rezultati anketne raziskave bodo uporabljeni pri pripravi Smernic in priporočil za uporabo alternativnih in posebnih formatov ter tehničnih poročil o implementaciji posebnih formatov in storitev za pretvorbo formatov. Dokumenti bodo rezultat delovne skupine Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene, ki jo v okviru projekta EODOPEN vodi Narodna in univerzitetna knjižnica. 1 Uporabniki in bralci e-knjig Pri analizi zbranih podatkov smo upoštevali odgovore 1718 anketirancev, ki so odgovorili na vsaj 80 % zastavljenih vprašanj. Večina anketirancev je bila v starostni skupini od 20 do 29 let, zato med osebami, ki so se odzvale na sodelovanje v raziskavi, prevladujejo študenti. V nadaljevanju so predstavljeni kratki izsledki opravljene anketne raziskave, ki bodo uporabljeni za nadaljnje projektne aktivnosti. 1.1 Dostop do e-knjig in njihova uporaba Dobra polovica anketirancev (55 %) do e-knjig dostopa preko digitalnih knjižnic. Študenti, knjižničarji in raziskovalci (42 %)

Življenje tisočerih zgodb

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 26. april 2021 ― Ob tretji obletnici selitve Knjižnice Radovljica na Vurnikov trg, smo v kratkem dokumentarnem filmu z naslovom 𝗭̌𝗶𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗷𝗲 𝘁𝗶𝘀𝗼𝗰̌𝗲𝗿𝗶𝗵 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗯, besedo dali bralcem in uporabnikom knjižničnih prostorov. Kakšne zgodbe se razkrivajo za zidovi radovljiške knjižnice lahko izveste v filmu, ki je nastal pod okriljem 𝗳𝗶𝗹𝗺𝘀𝗸𝗲 𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗸𝗰𝗶𝗷𝗲 𝗦𝗢𝗢𝗦, mladih filmskih ustvarjalcev, ki se uveljavljajo v slovenskem filmskem […]

26. aprila 1899 se je v Rodici pri Domžalah Anton Šubelj, slovenski operni pevec

Kamra.si, 26. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. aprila 1899 se je v Rodici pri Domžalah Anton Šubelj, slovenski operni pevec. Umrl je 9. junija 1966 v Clevelandu. Pevsko in igralsko se je Šubelj udejstvoval že v času, ko je delal v tovarni slamnikov, takrat bolj na domačih odrih. V Ljubljani je od 1919 do 1922 študiral solopetje na konservatoriju in nastopal v Drami. Od leta 1922 do 1923 se je izpopolnjeval v Berlinu, potem pa je bil solist za manjše vloge v Ljubljanski operi od 1923 do 1927, hkrati pa se je poskušal še v operni režiji. V začetku leta 1928 je prvič odpotoval v ZDA, kjer je pel v Newyorški protestantski katedrali, na radiu pa je pel slovenske pesmi; tolikšno navdušenje slovenskih izseljencev ga je spodbudilo za koncertno turnejo po Ameriki; njegov repertoar je posnelo podjetje Columbia na gramofonske plošče. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1929 je pozneje nadaljeval svoj pevski študij v Milanu, po kratki koncertni turneji po Nemčiji pa se je leta 1930 za stalno preselil v ZDA. Z pianistko Ruth J. Hall je prirejal popularne šolske in komorne koncerte, bil zborovski pevec in solist za majhne vloge v Metropolitanski operi od 1932 do 1946, vmes je 1934 v Clevelandu organiziral mladinski pevski zbor in ga nekaj časa sam vodil. Leta 1940 je sodeloval pri ustanovitvi GM (iz Svobodnega pevskega društva Zarja), vodil občasno njen pevski zbor, dirigiral vokalno-inštrumentalne koncerte, operete in operne predstave. Od 1946 do 1949 je bil sodelavec koncertne agencije Associated Concert Bureau, leta 1949 je v Washingtonu ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro (Opera Workshop), z gojenci uprizarjal predstave v gledališču in na televizij, prevzel vodstvo GM v Clevelandu; od 1949 do 1951 poučeval na Washingon Institute of Music. Po 1951 se je popolnoma posvetil glasbenem delu clevelandskih Slovencev; prirejal operne predstave z ansambli GM, dirigiral koncerte, vodil pevske zbore Slovan, Adria, Triglav, Ameriško-slovaški pevski zbor, srbski pevski zbor Njegoš, ame

Vanda Perić: Kam je izginil človek?

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 26. april 2021 ― Razstava Lokacija: Razstavni prostor   Vanda Perić je diplomirala na Tekstilno-tehnološki fakulteti v Zagrebu, smer modni oblikovalec. V zadnjih letih se večinoma posveča slikarstvu. Razstava z naslovom Kam je izginil človek? je njena tretja samostojna razstava. Razdeljena je na tri sklope, in sicer si na razstavi lahko ogledate njene slike na platnu s posebno tematiko, izdelke iz darilnega programa v tehniki »stone art« in fotografije njenih stenskih muralov. Vsa njena dela so na ogled na FB strani PrepoznajMe PokloniMe in na Instagram profilu pod imenom Wanda Tunjic – Peric. Razstava je na ogled do 30. maja 2021.
še novic