Predstavitev dveh del Mirana Rustje

Kamra.si, 25. maj 2021 ― V četrtek, 27. maja 2021, ob 18. uri vabljeni k spremljanju predstavitev kratke povesti Vidko in pesniške zbirke Hrup tišine. Miran Rustja, glasbenik, pesnik in pripovednik bo v pogovoru z dr. Tanjo Badalič predstavil svoji najnovejši deli, ki sta nastali kot odziv njegovega dojemanja sedanjega časa. Ogled dogodka bo mogoč na Facebook profilu Goriške knjižnice ter na knjižničnem YouTube kanalu (na tej povezavi). Posnetek dogodka bo na obeh platformah dostopen tudi kasneje. Lepo vabljeni k spremljanju.

Zaključek projekta NOČ KNJIGE – Ustvarjalno tekmovanje Brati in ne spati!

Knjižnica Postojna, 25. maj 2021 ― V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna se je v okviru mednarodnega projekta za otroke Noč knjige 2021 (s podporo Javne agencije za knjigo RS) uspešno zaključilo ustvarjalno tekmovanje Brati in ne spati.  Letos so ta tradicionalni bralni projekt, ki je potekal v aprilu in začetku maja, postojnski knjižničarji zastavili malo drugače in sicer kot spodbudno tekmovanje pod sloganom Preberi in fotografiraj.

Uprizoritev dijakov umetniške gimnazije Nova Gorica

Kamra.si, 24. maj 2021 ― V ponedeljek, 24. maja 2021, ob 17. uri vabljeni k spremljanju maturitetne uprizoritve izvirnega dramskega besedila dijakov umetniške gimnazije Nova Gorica smer gledališče in film z naslovom V tem kaotičnem svetu kar prija malo posedeti pod toplim soncem, globoko vdihniti in umiriti svoje misli. Dogodek bo potekal v živo preko Facebook profila in YouTube kanala (povezava: TUKAJ) Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica.  Prijazno vabljeni k ogledu.

Pekre: tu se je začelo

Kamra.si, 24. maj 2021 ― Na Grajskem trgu v Mariboru bo med 21. 5. in 30. 6. 2021 na ogled ulična dokumentarna razstava o prelomnih dogodkih v času osamosvajanja Slovenije 23. in 24. maja 1991 v Pekrah in Mariboru. Ob pekrskih dogodkih 1991 se je zgodila prva žrtev v času demokratičnih procesov. Razstavljeno gradivo je iz Arhiva Večera in Univerzitetne knjižnice Maribor, razstavo je v sklopu prireditev ob obletnici pekrskih dogodkov pripravila Enota za domoznanstvo in posebne zbirke UKM.

DPD Svoboda Kidričevo - 17. likovna kolonija

Kamra.si, 24. maj 2021 ― DPD Svoboda Kidričevo vabi slikarje, fotografe in vse ljubitelje likovne umetnosti k udeležbi na 17. likovni koloniji, letos na temo ZELENO. Prireditev v počastitev občinskega praznika Občine Kidričevo se bo odvila v soboto, 5. junija 2021, na lokaciji Green Lake (gramozna jama ob cesti Kungota-Brunšvik), s pričetkom ob 9. uri. Zaključila se bo z odprtjem razstave v sredo, 23. junija 2021, ob 17. uri v slavnostni dvorani dvorca Sternthal v Kidričevem. Prijava in informacije pri Aleksandri Vidovič (031 528 237 ali e-mail), najkasneje do 2. 6. 2021.

Slavnostno obeležje 60-letnice bralne značke v publikaciji »Moja zgodba: Kako smo nekoč brali«

Kamra.si, 24. maj 2021 ― Letos obeležujemo 60-letnico bralne značke in Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je v sklopu območnih nalog objavila literarni razpis Moja zgodba: Kako smo nekoč brali. V 26 prispevkih, ki smo jih prejeli, je zajeto bogastvo napisanih misli o branju. Objavili smo jih v barviti publikaciji, ki v celoto povezuje raznolikost spominov Korošic in Korošcev, katere veže ljubezen do branja.

Literarni večer s Ferijem Lainščkom

Kamra.si, 24. maj 2021 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 3. junija 2021, ob 18. uri vabi na Literarni večer s Ferijem Lainščkom. V ormoško knjižnico se ponovno vrača priljubljen pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist, tekstopisec, avtor radijskih iger in karizmatičen sogovornik, Feri Lainšček (rojen leta 1959 v Dolencih na Goričkem, živi in ustvarja v Murski Soboti). Je vsestranski ustvarjalec, ki se je uveljavil z deli namenjenimi odraslim, uspehe pa dosega tudi na področju mladinske književnosti. Prenekatera njegova dela so doživela filmske in glasbene interpretacije, sam pa je za svoje literarno snovanje prejel že več nagrad: nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za romana Namesto koga roža cveti in za roman Muriša,  večernico za mladinsko knjigo Mislice in Prešernovo nagrado 2021 za delo na področju literature. Izjemen in plodovit literat bo v pogovoru z Marijano Korotaj razkril podrobnosti najnovejšega romana, uspešnice Kurji pastir, v katerem se dotakne svojega zgodnjega otroštva.

24. maja 1875 se je v Gorici rodil Henrik Peternel, duhovnik in čebelarski učitelj

Kamra.si, 24. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. maja 1875 se je v Gorici rodil Henrik Peternel, duhovnik in čebelarski učitelj. Umrl 25. februarja 1951 v Bukovžlaku pri Celju. Henrik Peternel je bil duhovnik, čebelar, čebelarski učitelj in praktik, ki ima velike zasluge za razmah in razvoj čebelarstva ter čebelarske stroke na Štajerskem. Njegova zasluga je tudi razmah čebelarstva v nekdanji občini Teharje, predvsem v Bukovžlaku. Rodil se je v Gorici očetu Slovencu in materi Čehinji, kjer je študiral teologijo in bil leta 1898 posvečen za duhovnika. S čebelarjenjem je začel v kraju Cerkno, kjer je služboval. Na Štajersko je prebežal leta 1917 zaradi slovenske narodne zavesti, pomoči in zavzemanja za človeško ravnanje z ranjenci, tudi italijanskimi vojaki med 1. svetovno vojno na soškem bojišču. Na Štajerskem je opravljal duhovniško službo v Črešnjicah pri Frankolovem. Po upokojitvi leta 1926 se je naselil v Bukovžlaku, kjer je kupil svoje posestvo, uredil čebelnjake in se posvetil čebelarjenju.

24. maja 1965 je v Mariboru umrl Januš Golec, duhovnik, pisatelj in urednik

Kamra.si, 24. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. maja 1965 je v Mariboru umrl Januš Golec,  duhovnik, pisatelj  in urednik. Rodil se je 28. avgusta 1888 v Poljski vasi pri Podčetrtku. Po končani gimnaziji v Celju je obiskoval mariborsko bogoslovje ter bil leta 1911 postavljen za kaplana na Remšnik. Mašniško posvečenje je prejel 25. junija 1911. Med vojno je bil vojni kurat, v Galiciji je bil trikrat ranjen ter leta 1917 kot invalid (brez roke) upokojen. Od leta 1919 je kot urednik deloval v Tiskarni sv. Cirila ter se uveljavil tudi kot ljudski pisatelj; napisal je ljudske povesti Guzaj, Trojno gorje, Kruci, Ponarejevalci in Propast in dvig. Bil je tudi urednik Slovenskega gospodarja. Leta 1925 so ga izvolili izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje. Leta 1938 je prejel državno odlikovanje Red sv. Save IV. stopnje. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Janu%C5%A1_GolecPriporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi206449/

23. maj 1997 - slovenski alpinist Pavle Kozjek (1959-2008) postal prvi Slovenec, ki je brez kisika osvojil najvišji vrh sveta Mount Everest.

Kamra.si, 23. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. maj 1997 - slovenski alpinist Pavle Kozjek (1959-2008) postal prvi Slovenec, ki je brez kisika osvojil najvišji vrh sveta Mount Everest (8848).  Dan pred tem, 22. maja, pa se je na Everest po isti smeri povzpel že Franc Pepevnik, prvi Slovenec, ki je vrh dosegel s tibetanske strani - preko normalnega pristopa s severa. Pepevnik (8. slovenski pristop na Everest) in Kozjek (9. slovenski pristop na Everest) sta se v Himalajo podala v okviru odprave Planinske zveze Hrvaške pod vodstvom Darka Berljaka. Vir:https://www.facebook.com/Friko.si/posts/pavle-kozjek-prvi-slovenec-ki-se-je-na-everest-povzpel-brez-kisika-2351997/934902729895638/

22. maja 1895 se je v Barkovljah pri Trstu rodil Cvetko Ščuka, akademski slikar

Kamra.si, 22. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1895 se je v Barkovljah pri Trstu rodil Cvetko Ščuka, akademski slikar. Umrl je 14. januarja 1987 v Celju.   Rojen je bil v Barkovljah pri Trstu, tam je tudi obiskoval osnovno šolo in maturiral na gimnaziji v Pazinu. Že na gimnaziji ga je za slikanje navdušil njegov profesor Saša Šantel, tako da je v letih 1911/12 obiskoval umetno–obrtno šolo v Ljubljani, v šolskem letu 1913/14 pa hospitiral na umetniški akademiji na Dunaju. Šolanje je prekinila 1. svetovna vojna, kot prostovoljec se je bojeval leta 1915 na ruski strani v bojih v Dobrudži, leta 1919 delal kot umetniški režiser pri Kunstfilmu na Dunaju in maja 1921 končal Umetniško akademijo v Firencah.

E-Odprti horizonti v spomin na pekrske dogodke maja 1991

Kamra.si, 21. maj 2021 ― S spominom na pekrske dogodke, ki so predstavljali uvod v osamosvojitveno vojno, v Mariborski knjižnici pričenjamo prvi sklop pogovorov ob trideseti obletnici slovenske osamosvojitve. Na okrogli mizi bodo sodelovali: Andrej Kocbek, Magdalena Tovornik, Goran Vidrih, Bojan Lunežnik, Stojan Ledinek, Alojz Kovačič in Silvo Komar. Vodil jo bo Stanislav Kocutar. Posnetek pogovora bo prvič na ogled na samo obletnico pekrskih dogodkov, 23. maja 2021, od 17. ure naprej na YouTube kanalu Mariborske knjižnice na povezavi: https://www.youtube.com/channel/UCOmwfUOn7P4jfwOK1xR5sKg/videos Prijetno virtualno druženje!

20. maja 1734 se je v Breznici na Gorenjskem rodil Anton Janša, slovenski slikar in čebelar

Kamra.si, 21. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. maja 1734 se je v Breznici na Gorenjskem rodil Anton Janša, slovenski slikar in čebelar. Umrl je 13. septembra 1773 na Dunaju.  O mladosti Antona Janše ne vemo veliko. Doma se je bavil s slikarstvom in čebelarstvom. Po njegovem pričevanju, naj bi doma imel 100 panjev.Leta 1752 je postal grajski vrtnar v Radovljici. Leta 1766 je odšel na Dunaj. Vpisal se je v bakrorezno-risarsko šolo. Preživljal se je s štipendijo in deloma tudi z risanjem. Leta 1769 se je prijavil na razpis Nižje avstrijske ekonomske družbe in dobil službo čebelarja. Najprej je delal v Meidlingu, potem se je preselil v Augarten.Leta 1770 je dobil naslov cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva. Avgusta istega leta je dobil nalogo potovati po avstrijskih deželah in poučevati čebelarstvo. Čebelariti je začel s 16 panji. Že leta 1772 je imel čez 300 panjev. Od leta 1773 dalje so čebelarji v okolici Dunaja morali čebelariti po njegovem vzoru.

Bralna urica v Domu upokojencev v Preboldu

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. maj 2021 ― Po 20.  marcu 2020, ko so domovi za upokojene zaprli vrata za zunanje sodelavce oz. prostovoljce, je bilo naše druženje v maju 2021 prvo po sprostitvi večine ukrepov. Druženje žalske knjižnice s stanovalci doma upokojenih v Preboldu ni bilo manj prisrčno kot sicer, čeprav je bilo pričakovano, da so se nas nekoliko odvadili. Nasprotno, prepoznali smo se, veseli so bili ponovnega snidenja. V letu, ko se ozaveščamo o pomenu čebel za naš obstoj, smo tudi k njim nanesli zanimivosti in zgodbe o čebelah. V okvir projekta Čebela BERE med smo tako ...
Povej naprej: »Naša družina bere!«

Povej naprej: »Naša družina bere!«

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. maj 2021 ― Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga na pobudo Slovenije praznujemo 20. maja, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli novi bralni projekt, poimenovan Povej naprej: »Naša družina bere!«. Pripravili smo 17 različnih bralnih paketov, ki poleg knjižničnega gradiva vsebujejo didaktično igračo z navodili, nekaj interaktivnih pisnih iger za otroke (uganke, križanke …), zanimivosti o čebelah in čebelarstvu ter vrečko s semeni medovitih rastlin, ki jih družina obdrži oz. poseje (vrečke s semeni medovitih rastlin nam je podarilo podjetje Medex). Ob skupnem prebiranju knjižnega gradiva, sprehodu v naravi in zabavi ob igranju družabne ...

Spominska bukvarna Adija Vidmajerja v preboldski knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. maj 2021 ― Adi Vidmajer, častni občan Občine Prebold, je bil v Savinjski dolini prepoznaven na vsakem koraku. Pečat, ki ga je vtisnil s svojim delom, zagotovo ne bo zbledel. Bil je človek mnogobojec, in to ne samo v atletskem smislu, temveč na številnih toriščih življenja. Bloudkov nagrajenec, strasten pedagog, uspešen ravnatelj, vsa leta predano v službi atletike, ustvarjalen športni delavec, zagrizen planinec in v ključnem obdobju osamosvojitve Slovenije komandant Območnega štaba Teritorialne obrambe Žalec, vodja Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, človek narave, patriot in leta 2018 svetovni veteranski prvak v metu ...

20. maja 1913 se je v Kubedu rodil Alojz Kocjančič, duhovnik, pesnik in pisatelj

Kamra.si, 20. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. maja 1913 se je v Kubedu rodil Alojz Kocjančič,  duhovnik, pesnik in pisatelj. Umrl je 19. novembra 1991 v Klancu pri Kozini. Alojz Kocjančič se je rodil kot zadnji izmed osmih otrok materi Ani Škergat in očetu Matiji Kocjančiču. Oče je zaradi želje po zaslužku zapustil ženo samo z nepreskrbljenimi otroki in se odpravil v Ameriko. Čez nekaj let se je vrnil razočaran in slabega zdravja. Po še nekaj neuspelih poskusih za hitrim zaslužkom je začel kockati in zakockal ves svoj zaslužek ter domačo hišo. Zaradi nesreče pri delu je umrl mlad, ko je bil Alojz star komaj eno leto. Družina je tako doživljala hudo pomanjkanje in brezdomstvo, izgnani so bili iz svoje domače hiše in zavetje iskali pod tujimi strehami. Čeprav je težko otroštvo hudo zaznamovalo mladega Alojza Kocjančiča, je nanj ohranil tudi lepe spomine, ki se odražajo v njegovih poznejših literarnih delih.
še novic