Kamra.si, 18. maj 2021 ― “Pevski zbor je temelj za vas, da ima lahko dober glas." (Tonči Babič) V štirih desetletjih se je spletlo tesnih prijateljskih vezi, ustvarilo prijetnih spominov, spisalo zgodb, ki nam vsem lepšajo življenje. Nekatere izmed njih smo v Knjižnici Šmarje pri Jelšah zbrali in posneli. Kratek video si boste lahko ogledali v Tednu ljubiteljske kulture, v soboto, 22. maja 2021, ob 20. uri, na YouTube kanalu Knjižnice Šmarje pri Jelšah, kjer bo ogled mogoč tudi po premieri. Na YouTube kanalu Knjižnice Šmarje pri Jelšah pa si lahko ogledate tudi kratek video s povabilom, da se sprehodite po 40 stopinjah MePZ Bistrica ob Sotli http://bit.ly/KSPJ-40letMePZ_BoS_napovednik Razstavo je postavil MePZ Bistrica ob Sotli v sodelovanju s Knjižnico Šmarje pri Jelšah - enota Bistrica ob Sotli in ob podpori Občine Bistrica ob Sotli ter podjetja DS Smith iz Brestanice. Vabljeni v prostore krajevne knjižnice Bistrica ob Sotli, kjer si lahko v času uradnih ur knjižnice ali po vnaprej dogovorjenem terminu ogledate razstavo. Seveda v skladu z aktualnimi navodili in priporočili NIJZ ter skladno z zakonodajo. Razstava bo odprta vse do 8. oktobra 2021.  

Kamra.si, 18. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. maj 1921 - dr. Juro Hrašovec postane prvi slovenski celjski župan Leto 1921 je prineslo v zgodovino celjske občinske uprave velike spremembe. Prvič se je namreč zgodilo, da so si Celjani, ženske volilne pravice še vedno niso imele, izvolili svoje zastopnike na podlagi splošnega in enakega volilnega prava, ki je nadomestil predvojnega avstrijskega, temelječega na sistemu volilnih razredov. Prvič pa se je tudi zgodilo, da je župan mesta Celja postal Slovenec.  Ves april leta 1921 je bil v znamenju predvolilnega boja, ki pa ga je Nova doba označila kot "mirnega, brez razburjenja, razun par brezpomembnih incidentov". Tudi volitve 26. aprila so potekale brez zapletov. Od 813 oddanih glasov so jih 304 dobili kandidati Jugoslovanske demokratske stranke, druga najmočnejša je z 265 glasovi postala stranka socialdemokratov, kandidati Narodne socialistične stranke so prejeli 136 glasov in Slovenske ljudske stranke 108. Tako so v novem 32-članskem občinskem odboru zasedli 12 mest demokrati, 10 socialdemokrati, 6 narodni socialci in 4 ljudska stranka. Prva seja novega povsem slovenskega občinskega odbora, Nemci se občinskih volitev niso udeležili, je bila 14. maja. Po uvodnem nagovoru gerenta dr. Žužka je slovesno predal vodenje prve seje najstarejšemu odborniku Silvestru Fonu. Ta je imel težko nalogo, saj je bila glavna točka dnevnega reda izvolitev novega celjskega župana. Po pričakovanjih prvi krog volitev v občinskem odboru še ni dal zmagovalca, saj je vsaka stranka glasovala za svojega kandidata. Morali so opraviti drugi krog volitev, v katerega sta se uvrstila kandidata dveh najmočnejših strank v občinskem odboru. Kandidat demokratov je bil starosta celjskih Slovencev dr. Juro Hrašovec, ki pa zanimivo, sploh ni bil občinski odbornik in kandidat socialdemokratov ter občinski odbornik Franc Koren. Izid ožjih volitev je bil dokaj tesen, saj je za dr. Hrašovca glasovalo 17 odbornikov (blok demokratov in narodnih socialistov, kasneje

Kamra.si, 17. maj 2021 ― Kuharski recepti naših mam, babic in prababic so velikokrat družinski zakladi. Spominjajo nas na naše prednike, na svojevrsten način ohranjajo vez z njimi, nam pripovedujejo o nekdanjih kulinaričnih navadah in nam dajejo prijeten občutek, da smo del tradicije, ki jo je potrebno negovati. V Mariborski knjižnici se pridružujemo dejavnostim ob Dnevih evropske kulturne dediščine ter Tednu kulturne dediščine, ki bodo potekali pod skupnim naslovom Dober tek! Vabimo vas, da svoje družinske recepte delite z nami in sodelujete na natečaju za najboljši stari kuharski recept. Recepte bomo preizkusili v sodelovanju z Urško Šobak, raziskovalko lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane, in izbrali tri najboljše, ki jih bomo tudi nagradili.  Vse o pogojih sodelovanja izveste iz priloženega vabila. Lepo vabljeni, da družinsko kulinarično dediščino delite z nami!

Kamra.si, 14. maj 2021 ― Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje vabi v ponedeljek, 17. maja 2021, ob 17.30, da prisluhnte spletnemu predavanju https://www.youtube.com/watch?v=dWdMsohx_2E o začetniku umetnostne zgodovine na slovenskem dr. Avguštinu Stegenšku s tremi gosti. Upokojeni celjski škof in častni meščan Celja, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, bo dr. Stegenška predstavil z vidika njegove duhovniške službe, v osrednjem predavanju z rodosolovnimi poudarki pa bo spregovorila gospa Vlasta Knapič, roj. Stegenšek. Na koncu nas bo po razstavi, ki je  do 15. junija na ogled v II. nadstropju knjižnice , "virtualno" popeljal njen avtor, gospod Tomaž Majcen iz Muzeja Laško.

Knjižnica Postojna, 12. maj 2021 ― V prostorih knjižnice je še vedno obvezno upoštevati varnostno razdaljo do uporabnikov in zaposlenih, sočasno je do izposojevalnega pulta dovoljen vstop enemu uporabniku. Dostop do knjižnih polic začasno še ni mogoč, pristop pa bomo sprostili, ko bo NIJZ preklical obvezno karanteno za izposojeno in prelistano knjižnično gradivo. Zaželeno je, da uporabniki gradivo po možnosti prej rezervirajo, ni pa več obvezno, kar pomeni, da vam bomo želeno gradivo neposredno tudi poiskali in postregli. Čitalnice knjižnice do nadaljnjega ostajajo zaprte, revije in časopise pa si uporabniki lahko sposodijo na dom, enako kot knjižno gradivo. Uporabnike tudi vabimo, da uporabijo tudi možnosti dostopa do e-knjig in vseh drugih e-gradiv oziroma podatkovnih zbirk, ki so dostopne na naši spletni strani. Vse enote knjižnice bodo delovale po uradnem veljavnem urniku, v enotah sta možna izposoja in vračilo gradiva. Zahvaljujemo se vam za natančno upoštevanje navodil in vam želimo prijetno branje.

NUK, 12. maj 2021 ― Vtisi 30, spomini Slovenk in Slovencev po svetu, občasna razstava ob 30. obletnici  osamosvojitve Slovenije Razstava predstavlja osebne spomine Slovenk in Slovencev po svetu na čas osamosvajanja Slovenije pred 30 leti. Več kot 60 razmišljanj se je spletlo ob kratkem vprašalniku, razposlanem na različne kontakte po svetu in doma. Povabilu so se odzvali posamezniki in posameznice iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije in povratnice in povratniki. S tem globalnim pregledom razstava predstavlja izsek iz svetovnega zemljevida spominov, občutenj in dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije med Slovenci, ki živijo po svetu in tistimi, ki so se v samostojno Slovenijo vrnili. O tem prelomnem in edinstvenem času so v svojih spominih spregovorili posamezniki in posameznice različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in predstavili doživljanje osamosvojitvenih procesov, organiziranje aktivnosti civilnih iniciativ in današnji odnos do domovine. Dogodki so po treh desetletjih še vedno živi in prisotni. Tako tisti, ki so že postali del kolektivnega spomina kot osebni, ki jih poznajo le posamezniki in posameznice in jih kot osebno izkušnjo morda pomnijo le sogovorniki sami. Na razstavi je razstavljeno tudi gradivo iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, ki so ga ob osamosvojitvi Slovenije ali kasneje kot spominsko literaturo pripravili in izdali Slovenci po svetu. Razstavo smo odprli v sredo, 23. junija 2021. Razstavo pripravlja Slovenski etnografski muzej, Kustodiat za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in Narodna in univerzitetna knjižnica, Zbirka knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Avtorice raziskave in razstave: Tanja Roženbergar (SEM) in Helena Janežič (NUK) Lokacija: Slovenski etnografski muzej Odprtost: 23.junij 2021–2. januar 2022   DefaultHide