Kamra.si, 11. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. maja 1912 se je v Gorici rodil Sergej Mašera, slovenski častnik. Umrl je 17. aprila 1941 v Boki Kotorski. Rodil se je v Gorici kot tretji otrok (pred njim brat Marjan in sestra Vida) očetu Francu iz Kobarida in materi Idi iz Tolmina. Ko je bil star tri leta, se je družina pred vojno umaknila najprej na Koroško, potem pa v Ljubljano. Tu je oče dobil zaposlitev kot profesor na realki. Sergej Mašera je v Ljubljani obiskoval osnovno šolo in realko, kjer je maturiral leta 1929. Do tega leta je z bratom in sestro prihajal na počitnice k stricu v Kobarid. Šolanje je nadaljeval na Vojni pomorski akademiji v Dubrovniku in študij končal leta 1932. Po šolanju je bil najprej poročnik korvete na torpedni ladji. Opravil je topniški tečaj in premestili so ga v Komando mornarice v Zemunu. Odpotoval je na Švedsko, kjer naj bi prevzel protiletalske topove, potem pa v Franciji sodeloval pri njihovem montiranju na rušilec Beograd. Pred drugo svetovno vojno je bil premeščen na rušilec Zagreb, imenovan je bil za prvega artilerijskega oficirja. Kmalu za njim je na ta rušilec prišel še Milan Spasić, s katerim sta bila že sošolca. Rušilec Zagreb, pa tudi rušilca Beograd in Dubrovnik, so se v začetku aprila 1941 nahajali v Boki Kotorski. Italijanska letala so ladjevje bombardirala. Kmalu zatem je bila razglašena kapitulacija Kraljevine Jugoslavije. Iz rušilca Zagreb se je izkrcala vsa posadka, le Sergej Mašera in Milan Spasić tega nista storila. Komandant ju je pozval, naj zapustita ladjo, vendar ga nista upoštevala. Ker rušilca nista hotela prepustiti sovražniku, sta sklenila, da ga potopita. Nanj sta namestila eksploziv in skoraj 100 metrov dolga in dobrih 1200 ton težka ladja je 17. aprila 1941 potonila. Oba častnika sta umrla, trupla Sergeja Mašere niso nikoli našli. Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1973. Po njem je poimenovan piranski Pomorski muzej. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/masera-sergej/Avtorica gesla: Bred

NUK, 10. maj 2021 ― Narodna in univerzitetna knjižnica uporabnikom na portalu dLib.si ponuja digitalizirano gradivo v PDF in TXT formatu. V okviru projekta EODOPEN ugotavljamo, da so uporabniki vedno bolj naklonjeni branju na prenosnih napravah, pri čemer se soočajo s pomanjkljivostmi formata PDF. Ta se ne prilagaja velikosti zaslona prenosne naprave, učinkovita navigacija in iskanje po besedilu pa sta pogojena z natančno zastavljeno strukturo dokumenta. Projekt raziskuje tudi potrebe slepih in slabovidnih uporabnikov, ki za branje potrebujejo posebno programsko in/ali strojno opremo. Jasna struktura dokumenta, pravilno umeščeni in opisani grafični deli besedila ter pregled kakovosti optične prepoznave znakov (OCR) so za branje slepih in slabovidnih uporabnikov ključnega pomena. Z namenom zagotavljanja dostopnosti vsebin, tako slepim in slabovidnim uporabnikom kot tudi uporabnikom prenosnih naprav, smo v okviru projekta pričeli prilagajati digitalizirano gradivo in pripravljati nove izdaje digitaliziranih publikacij v formatu EPUB. Potek izdelave publikacije v formatu EPUB Nova izdaja publikacije poskuša ustrezati kriterijem dostopnosti za vse skupine uporabnikov. Pri izdelavi se opravi: nadzor nad optično prepoznanim besedilom, nastalim med digitalizacijo: izvede se nadzor besedila, brisanje nepotrebnih elementov in prilagoditev elementov, ki niso ustrezno prepoznani; vpelje se sloge oblikovanja in uredi struktura celotne e-knjige; vnese se strani izvirne tiskane izdaje; vnese se nadomestna besedila za slikovne elemente; na koncu izdelave, ki je opravljena s programom WordToEpub, se opravijo testiranja dostopnosti: s programom EPUBCheck se preveri veljavnost e-knjige v skladu z EPUB specifikacijami, s program Ace by DAISY se preveri skladnost s smernicami WCAG 2.1 na stopnji A in AA ter usklajenost z EPUB specifikacijami in dobrimi praksami, opravi se pregled besedila s pomočjo sinteze govora. Dostopanje in uporaba Za dostopanje do digit

Kamra.si, 10. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. maja 1843 se je v Ljubljani rodil Janez Krajec, tiskar in založnik. Umrl je 26. septembra 1921 v Novem mestu. Rodil se je 10. maja 1843 v Ljubljani, umrl je 26. sept. 1921 na svojem posestvu na Grmu v Novem mestu. Pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. Tiskarske obrti se je izučil v tiskarni Eger, nato pa je l. 1870 odšel k takrat najuglednejšemu tiskarju na Slovenskem Jožetu Blazniku. Po Blaznikovi smrti je Krajec postal poslovodja Blaznikove tiskarne, kar je bila za devetindvajsetletnika izjemna čast. Avgusta leta 1876 je na dražbi kupil tiskarno Vincenca Bobna v Novem mestu. Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani. Ohranjala sta stike in kasneje razvila prijateljstvo, ki je vplivalo tudi na njegovo založniško dejavnost. Leta 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. Tiskal je tudi stenske, žepne in praktične koledarje, tiskovine za razne urade in šole ter izvestja (v nemškem jeziku) za novomeško gimnazijo. Natisnil je tudi Malovrhove pesmi (leta 1880) in deli p. Ladislava Hrovata Karmelska bratovščina sv. škapulirja in Mati božja Bistriška. Leta 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij. Leta 1901 je Krajec tiskarno pr

Kamra.si, 8. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maja 1924 je v Celju umrl Lovro Baš, pravnik, novinar in politik. Rodil se je 3. avgusta 1849 v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah. Po končani gimnaziji v Celju je študiral pravo v Gradcu in na Dunaju. Na Dunaju je bil član naprednega akademskega društva Slovenija. Notarsko pripravništvo je opravljal v Kozjem in Laškem. Na mesto celjskega notarja je bil imenovan leta 1881 po težkih političnih bojih v dunajskem parlamentu med Slovenci in Nemci ter silovitemu nasprotovanju nemške stranke, ko je prišel kot notar iz Ljutomera. V Celju je prevzel notarsko mesto prejšnjega notarja Mihelaka, ki je bil tudi njegov zet. Po smrti notarja Sajovica je postal predsednik notarske zbornice za bivšo Spodnjo Štajersko. Bil je član ravnateljstva Celjske posojilnice od njene ustanovitve leta 1881 pa do svoje smrti, član in podpredsednik Južnoštajerske hranilnice od njenega začetka leta 1889, pa njen pravni zastopnik in odbornik Dijaškega podpornega društva. Sodeloval je še v številnih drugih narodnih organizacijah in društvih. Notarsko funkcijo je opravljal do svoje smrti.

Kamra.si, 8. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maja 1913 se je v Mulhouse (Alzacija) rodil Alojzij Šušmelj, slikar. Kot talec je bil ustreljen 23. junija 1942 v Celju. Rodil se je rudarju Francu in Ivani rojeni Hrobah. Ko mu je bilo leto dni, se je z vso družino v začetku 1. svetovne vojne preselil iz Alzacije na Falo (Dravska dolina), leta 1915 je izgubil očeta na fronti, mater pa leta 1919; otroke (4) so si razdelili rejniki, Šušmelja je vzgajal Jožef Gajster na Fali. Osnovno šolo je obiskoval med leti 1921–25 v Selnici ob Dravi, se učil vrvarstva (leta 1927 je bil z mojstrom kratko na Ptuju), uka ni končal; s posredovanjem in podporo ruškega zdravnika A. Zorca je med leti 1929–33 študiral v Ljubljani na TSŠ, kiparstvo (prof. France Kralj, SBL I, 522), se jeseni 1934 vpisal na zagrebško AUU (prof. Mujadžić, Kljaković, Krizman), 1938 diplomira (prof. M. Tartaglia). 

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj 2021 ― Izšel je vodnik po najvišjih vrhovih evropskih držav, ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije. Vodnik je odličen sopotnik za malce drugačno – morda nenavadno in hkrati planinsko obarvano popotovanje po Evropi. Slovenci smo narod planincev in popotnikov, ki na potovanjih pogosto udobne čevlje zamenjamo za planinsko obutev in se ob tem povzpnemo še na kakšen planinski vrh. Najvišji vrhovi privlačijo turiste, ne samo gornike in ljubitelje gora, ki si želijo kdaj biti na najvišji točki svojih poti. Naša gosta v tokratnem pogovoru bosta prekaljeni pisec Jože Drab in njegova žena Andreja Tomšič Drab, ki sta se za ta edinstven vodnik povzpela na vse najvišje vrhove evropskih držav. Z njima bo niti pogovora pletla Zdenka Mihelič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook proflilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj 2021 ― Legendarni češki film prikazuje dogodke v slikoviti moravski vasici. Po koncu 2. sv. vojne se vsi domačini srečujejo v vaški pivnici in se skupaj veselijo, vendar sprememba režima leta 1948 vpliva na njihovo življenje in razdeli vaško skupnost v dva nepomirljiva tabora. Film prinaša resnično pričevanje o povojnem dogajanju na češkem podeželju, predvsem pa o dramatičnem preobratu v petdesetih letih. Velja za enega najlepših in miselno globokih filmov v zgodovini češke kinematografije. Režija: Vojtěch Jasný; 120 min. Uvodna predstavitev filma: Jana ŠnytováFilm si bo mogoče ogledati v dvorani knjižnice ali spletno preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si V letu 2021 si bo mogoče preko spleta ali v dvorani knjižnice ogledati dve češki in dve slovaški projekciji. Pripravili smo jih v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Veleposlaništvom Slovaške republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete v Ljubljani in Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje Oddelka za slavistiko FF. Program petek, 19. marec, ob 19.00Slovaški sodobni kratki filmi (2011–2014)42 min.; preko spletne aplikacije Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. torek, 18. maj, ob 19.00Vsi dobri rojaki (1969)režija: Vojtěch Jasný; 120 min. torek, 28 september, ob 19.00Trgovina na glavni ulici (1965)režija. J. Kadár, E. Klos; 128 min.torek, 19. oktober, ob 19.00Adelheid (1969)režija: Fratišek Vláčil; 99 min.

Kamra.si, 7. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1861 se je rodil Rabindranat Tagore. Umrl je 7. avgusta 1941. Rabindranat Tagore, bengalski polihistor, nobelovec je preoblikoval bengalsko književnost in glasbo kot tudi indijsko umetnost pod vplivom modernizma poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. V bengalsko poezijo in prozo klasičnega sanskrta je vpeljal svež, moderni in pogovorni jezik. Bil je prvi izven-evropski prejemnik Nobelove nagrade za književnost (leta 1913).  Tagore se je rodil v Kolkati v premožni brahminski družini. Rabi, kot so najmlajšega med 13 otroci imenovali, je začel pesniti že pri osmih letih. Star šestnajst let je pod psevdonimom Bhānusiṃha (»Sončni lev«) izdal zbirko pesmi, ki je kot po dolgem času odkrita klasika doživela navdušen sprejem. Leta 1877 je izdal pod lastnim imenom prve kratke zgodbe in drame. Kot humanist, svetovljan in goreč anti-nacionalist, se je uprl britanski nadvladi in se zavzemal za neodvisnost. Uvrščamo ga v zadnjo generacijo širšega hindujskega intelektualnega gibanja bengalska renesansa. Spisal je še številne članke, slike in skice, spesnil več kot dva tisoč pesmi; med njegovo zapuščino je tudi ustanovitev Univerze Vishva-Bharati. Tagore je vpel bengalsko umetnost v klasične okvire, pri tem pa se je izognil jezikovnim oviram tradicije ter z vero in tradicijo prepletenih liričnih oblik. Njegovi romani, zgodbe, pesmi, plesne drame in eseji so obravnavali tako politične kot osebne teme. Darovanlke, Gora, Dom in svet so njegova najbolj znana dela. Njegove stihe, novele in romane so hvalili - in posnemali - zaradi njihove liričnosti, neposrednosti in nenaravne kontemplacije. Njegove skladbe in besedila je več držav, med njimi Indija, Šrilanka in Bangladeš, izbralo za svojo himno. Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Rabindranath_Tagore