Pred preboldsko knjižnico prisluhnili poletni pravljici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 29. junij 2021 ― V torek, 29. junija 2021, so se pred Občinsko knjižnico Prebold po dolgem času v spremstvu svojih najbližjih zbrali mladi ljubitelji pravljic. Skorajšnji sončni zahod je proseval skozi krošnje dreves, vroč dan je tu in tam ohladila prijetna sapica lahnega vetra. Mali nadobudneži so z zanimanjem prisluhnili zgodbici o zmajčku, ki si neznansko želi imeti prijatelje, da bi z njimi lahko delil sladice, ki jih je sam spekel, kostume, ki jih je sam sešil, slike, ki jih je sam ustvaril. Toda vse živali se ga bojijo. Kajti zmaji bruhajo ogenj, so ...

29. junija 1998 je v Semedeli umrl Jože Kološa - "Kološ", slovenski umetniški fotograf.

Kamra.si, 29. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. junija 1998 je v Semedeli umrl Jože Kološa - "Kološ", slovenski umetniški fotograf. Rodil se je 28. septembra 1920 v Murski Soboti.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, s fotografijo pa se je seznanil že v rani mladosti v krogu svoje družine (njegov dedek Josip Prahič je bil prvi prekmurski fotograf) oziroma v ateljeju svojega očima Dragutina Reescha, v Reeschevem ateljeju. Po končanem šolanju je leta 1940 opravil strokovni izpit v Ljubljani pri Združenju fotografov, leta 1943 pa še izpit za mojstra fotografije v Šopronu na Madžarskem. Istega leta se je tudi poročil. Po vojni, jeseni leta 1945, je v Murski Soboti organiziral okrajni fotografski laboratorij Komande prekmurskega vojnega območja v Šiftarjevem mlinu, v dvorani kazine SNG v Mariboru pa je imel prvo povojno fotografsko razstavo Pod svobodnim soncem. Nato je bil kot profesionalni fotograf nekaj časa zaposlen v Uradu za informacije pri predsedstvu vlade SRS v Ljubljani, po vrnitvi v Mursko Soboto pa je deloval kot fotoreporter pri Ljudskem glasu ter honorarno pri revijah Maneken in Tovariš. Leta 1951 je postal član Združenja umetnikov Slovenije, leto kasneje pa se je preselil v Koper, kjer se je njegova umetniška rast še poglobila. Tam je tudi organiziral in vodil fotoslužbo v tovarni Tomos, štiri leta kasneje pa je začel delovati kot svobodni fotograf. Leta 1972 je ustanovil skupino neodvisnih fotografov, kar pomeni tudi začetek mednarodne kolonije Koštabona (Umiranje vasi) ter bienalne prireditve pod istim imenom. Skupaj s sodelavci je leta 1975 organiziral prireditev Profoto in skupščino Europhot v Kopru in Portorožu. Ob tej priložnosti je bila v Kopru odprta tudi prva fotogalerija v Jugoslaviji, katere pobudnik je bil prav Jože Kološa – Kološ. V letu 1976 je organiziral številne potujoče fotografske razstave po istrskih vaseh, leta 1980 pa bil imenovan za častnega člana Kabineta slovenske fotografije. Naslednje leto je ustanovil in vodil fo

E-Odprti horizonti v spomin na vojno poročanje leta 1991 na območju Maribora in okoliških občin

Kamra.si, 28. junij 2021 ― S spominom na novinarje in fotoreporterje, ki so leta 1991 poročali o vojnih dogodkih na območju Maribora in okoliških občin, v Mariborski knjižnici zaključujemo tri sklope pogovorov ob trideseti obletnici slovenske osamosvojitve. Na 3. okrogli mizi, ki bo v torek, 29. 6. 2021, ob 18. uri v Viteški dvorani Mariborskega gradu, bodo sodelovali: Majda Struc, Marjan Šrimpf, Janez Ujčič, Smiljan Pušenjak in Jože Jagodnik. Vodil jo bo Stanislav Kocutar. Pogovor bomo hkrati snemali, nato pa bo na ogled na YouTube kanalu Mariborske knjižnice na povezavi: https://www.youtube.com/channel/UCOmwfUOn7P4jfwOK1xR5sKg/videos Veselimo se snidenja "v živo" z vami!

Odprti horizonti v spomin na vojno poročanje leta 1991 na območju Maribora in okoliških občin

Kamra.si, 28. junij 2021 ― S spominom na novinarje in fotoreporterje, ki so leta 1991 poročali o vojnih dogodkih na območju Maribora in okoliških občin, v Mariborski knjižnici zaključujemo tri sklope pogovorov ob trideseti obletnici slovenske osamosvojitve. Na 3. okrogli mizi, ki bo v torek, 29. 6. 2021, ob 18. uri v Viteški dvorani Mariborskega gradu, bodo sodelovali: Majda Struc, Marjan Šrimpf, Janez Ujčič, Smiljan Pušenjak in Jože Jagodnik. Vodil jo bo Stanislav Kocutar. Pogovor bomo hkrati snemali, nato pa bo na ogled na YouTube kanalu Mariborske knjižnice na povezavi: https://www.youtube.com/channel/UCOmwfUOn7P4jfwOK1xR5sKg/videos Veselimo se snidenja "v živo" z vami!

Poletne pravljične urice pod lipo

Knjižnica Logatec, 28. junij 2021 ― Tudi letošnje poletje vabimo najmlajše pravljične navdušence na pravljične urice pod lipo, ki bodo potekale vsak ponedeljek, od 5. julija do 16. avgusta, od 10h do 11h pred Knjižnico Logatec. Pravljici bo sledila ustvarjalna delavnica. V primeru slabega vremena pravljična urica odpade.Vse pravljične urice bodo potekale v skladu z navodili oz. priporočili NIJZ. Dogodek z […]

26. junija 1944 je na Preškem Vrhu umrl Ivan Kuhar, kulturni delavec, kmet in aktivist NOB

Kamra.si, 26. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1944 je na Preškem Vrhu umrl Ivan Kuhar, kulturni delavec, kmet in aktivist NOB. Rodil se je 30. decembra 1904 v Kotljah. Bil je gospodar na Prežihovi bajti. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah. Potem se je vpisal v kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju, šolanje pa je nadaljeval v Ljubljani in tam dokončal zadružno šolo. Nato je preostanek mladosti preživel v boju za vsakdanji kmečki kruh, saj je bil v tem času edina pomoč materi in očetu pri delu na bajti – bratje so bili namreč že po svetu vsak po svojih opravkih in nalogah. Hitro je osebno in politično dozorel, spoznal krivice velikosrbskega režima in se družil s socialno naprednimi razgledanimi ljudmi.

26. junija 1883 se je v Šmarcai rodil Peter Naglič, fotograf in tovarnar

Kamra.si, 26. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1883 se je v Šmarcai rodil Peter Naglič, fotograf in tovarnar. Umrl je 28. julija 1959 v Šmarci. Priporočamo tudi: Fotograf in podjetnik Peter Naglič Peter Naglič se je rodil v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je ukvarjala s ščetkarstvom, poklicem, kateremu je tudi sam posvetil življenje. Iz ščetkarske obrti se je postopno razvilo družinsko podjetje, ki ga je vodil njegov oče Jožef Naglič (1859-1922). Mati Marija Peterlin je bila doma iz Preserij pri Radomljah. Po materini strani je bil Naglič bratranec pravnika in športnika Maksa Peterlina. Ljudsko šolo je obiskoval na Homcu med letoma 1890 in 1897, nato se je kot ščetkarski vajenec v obdobju 1898-1901 izučil pri očetu. Kot ščetkarski pomočnik je izkušnje pridobival tudi pri mojstru A. Schmidtu v Gradcu v letih 1911-1914. Čas, ki ga je preživel kot vojak v prvi svetovni vojni je popisal v kombinaciji dnevniških in spominskih zapisov. Mobiliziran je bil že 12. decembra 1914, dne 15. februarja 1915 pa je bil dodeljen 7. lovskemu bataljonu na Vrhniki. Na Vrhniki se je srečal z vsemi težavami vojaškega življenja, med drugim prevelikimi ali premajhnimi oblačili, mrazom, snegom in ušmi. Odhoda na fronto ga je obvarovalo slabo zdravstveno stanje, posledica težkega vojaškega življenja. Maja 1915 je bila njegova enota premeščena na Štajersko, Naglič pa je z nekaj vojaki ostal v Ljubljani za potrebe vojaške službe v mestu. S tem je bila njegova vojaška "kariera" dokončno omejena na opravljanje nalog v zaledju, na fronto pa ni šel. V Ljubljani je opravljal različne naloge: pretovarjal je strelivo in vojaško opremo, opravljal je stražarsko službo na mostu čez Savo, nekaj časa je bil celo v strelskem vodu za izvrševanje smrtnih obsodb. Januarja 1916 je bil premeščen na Ljubljanski grad, v oddelek stražarjev v karantenski postaji za vojne ujetnike. Razlog za premestitev na grad je bilo dobro poznavanje ščetkarske obrti, za katero so usposabljali vojne ujetnike. Dnevniški zapi

Iščemo prostovoljce za Knjižnico pod krošnjami

Knjižnica Logatec, 24. junij 2021 ― Iščemo prostovoljce za Knjižnico pod krošnjami v Logatcu  Knjižnica pod krošnjami bo letu 2021 delovala v okviru Knjižnice Logatec, in sicer delovala v mesecu juliju in avgustu vsak četrtek in petek med 15.00 in 20.00 uro in vsako soboto med 10.00 in 20.00 uro. Vsak četrtek ob 17.00 uri bodo ustvarjalne delavnice.  Za pomoč pri Knjižnici […]
Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižnica Trbovlje, 24. junij 2021 ― Patrick Phaedra: Žlahtna očarljivost Arthurja Pepperja   Vse več je knjig, v katerih so nosilni liki starejši občani in občanke, ki preprosto nočejo umreti in hočejo še kaj od življenja. Tak lik je tudi v uspešnem prvencu Žlahtna očarljivost Arthurja Pepperja, britanske avtorice Phaedre Patrick. Roman prinaša zgodbo devetinšestdesetletnega vdovca Arthurja Pepperja, ki skuša že eno leto, […] The post Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

24. junija 1881 se je v Lovrencu na Pohorju rodil Anton Jehart, duhovnik, popotnik, prevajalec, publicist in teolog

Kamra.si, 24. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1881 se je v Lovrencu na Pohorju rodil Anton Jehart, duhovnik, popotnik, prevajalec, publicist in teolog. Umrl je 18. marca 1948 v Mariboru. Anton Jehart je šolanje začel v domačem kraju, nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je leta 1901 maturiral, potem pa se odločil za duhovniški poklic in se vpisal na mariborsko bogoslovje. Že v 3. letniku je bil posvečen v mašnika, nato pa nekaj časa delal kot kaplan v Sv. Juriju pri Celju (danes Šentjurju). Študij je nadaljeval na dunajski univerzi kot član Avguštineja in ga leta 1909 zaključil z doktoratom iz teologije. Kot kaplan je najprej deloval v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in v Žalcu (1909-1911), kasneje pa je bil nemški pridigar in katehet v Celju (1911-1914). Leta 1911 je objavil zgodovinsko študijo v Voditelju v bogoslovnih vedah z naslovom Zgodovinske črtice o bratovščini presvetega Rešnjega Telesa na slovenskem Štajerskem. Oktobra 1914 je bil vpoklican v vojsko kot vojni kurat. Leta 1915 je bil ujet in najprej kot srbski, kasneje pa še kot italijanski vojni ujetnik preživel večino vojne. Na koncu vojne je živel na italijanskem otoku Asinara, od koder se je, po izmenjavi ujetnikov, vrnil v domače kraje. Marca 1920 je postal profesor za biblijske študije Stare zaveze na mariborskem bogoslovju in čeprav je tri leta kasneje dobil ponudbo za mesto profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani, je ostal v Mariboru vse do upokojitve. Leta 1924 se je odpravil na študijsko potovanje po Egiptu, Palestini, Siriji in Mezopotamiji od koder je pošiljal potopisne članke in fotografije časnikom, ki so njegovo pot spremljali. Potovanje je ponovil še leta 1927, vse skupaj pa opisal v knjigi Iz Kaire v Bagdad.  
še novic