Kamra.si, 12. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. avgusta 1891 se je v Piranu rodil Ljudevit Kuščer, biolog, jamar, konstruktor potapljaške opreme. Umrl je 8. marca 1944 v Ljubljani.    Rodil se je v Piranu v času avstro-ogrske vladavine, kjer sta tedaj živela starša oče Mihael, poštni kontrolor in mati Ana, roj. Bajt, ki sta bila po rodu iz Volč pri Tolminu. Mladost je preživel v Barkovljah pri Trstu, kjer je leta 1909 maturiral. Že med šolanjem na gimnaziji ga je zanimala malakofavna, predvsem polži, zato se je odločil za študij naravoslovja na Dunaju (Universität Wien), kjer je diplomiral in doktoriral. Med dodiplomskim študijem je delal v naravoslovnem oddelku dvornega muzeja, priporočil ga je avstrijski zoolog-malakolog Rudolf Aturany (1867–1935), in opravil tečaj za srednješolskega učitelja telesne vzgoje. Po diplomi je nekaj časa poučeval telovadbo na šoli Theresianum in opravil pripravništvo na gimnazijah 2. in 6. dunajskega okrožja. Poročil se je z Dunajčanko Marjeto Katsky, s katero sta imela dva sinova. Ivan se je rodil leta 1918 na Dunaju, Dušan pa leta 1920 v Brežicah. Leta 1919 je doktoriral z diseracijo o strukturi lupin polžev: Über die Schalenstruktur der Gastropode in se zaposlil kot kustos za mehkužce v Narodnem muzeju v Zagrebu. Tu se je leta 1922 okužil z jetiko, jo prebolel, a je posledice bolezni občutil vse življenje. Od leta 1923 do 1927 je poučeval na Državni realni gimnaziji Kranj. Leta 1927 se je zaposlil v Zoološkem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Povsem se je posvetil raziskovalnemu delu in občasno predaval študentom zoologijo mehkužcev. Leta 1936 je bil izvoljen za zasebnega docenta za zoologijo. Leta 1944 je bil izbran za izrednega profesorja, vendar imenovanja ni dočakal. Med okupacijo Ljubljane ga je italijanska policija zaprla v vojaški zapor v t. i. belgijsko kasarno, kjer se mu je zdravje zaradi slabih razmer ponovno zelo poslabšalo. Zaradi bolezni so ga izpustili iz zapora, a mu pljučne turberkuloze ni uspelo premagati. Um

Kamra.si, 8. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. avgusta 1933 se je v Anhovem rodil Pavel Medvešček, slovenski pisatelj, publicist, grafik in slikar  Do leta 1941 je živel v Mariboru. Po končani osnovni šoli v domačem kraju in nižji gimnaziji v Šempetru pri Gorici se je leta 1949 vpisal na Šolo za umetno obrt, Oddelek za uporabno grafiko v Ljubljani, kjer je leta 1955 tudi diplomiral. Kot pedagog je bil strokovni učitelj risanja na osemletkah v Vipavi, v Kojskem in na osnovni šoli v Desklah. V letih 1960-1961 je obiskoval dva semestra Pedagoške akademije v Ljubljani. Istega leta se je kot konservator za ljudsko dediščino zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica. Od leta 1967 dalje je svoboden umetnik, ki se tudi aktivno ukvarja z uporabno grafiko (knjižna oprema, plakati, prospekti itd.) in slikarstvom. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, med katerimi je najpomembnejša Bevkova nagrada, ki mu jo je za življenjsko delo leta 1988 podelila skupščina občine Nova Gorica.

Kamra.si, 5. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. avgusta 2008 je v Šmarjeti umrl Karel Bačer, bibliotekar, leksikograf, literarni zgodovinar in šolnik. Rodil se je 13. maja 1917 v Zadru.  Njegov oče Viktor iz je bil doma iz danes zamejskega Zagraja, mati Štefanija Pelikan pa iz Mirna pri Gorici. Bil je mož dolgoletne novinarke Dolenjskega lista Rie Bačer. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in maturiral leta 1935. Leta 1940 je diplomiral iz slavistike na Univerzi v Ljubljani. Kot profesor je služboval na klasični gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji, učiteljišču in osnovni šoli v Novem mestu, bil od leta 1964 do leta 1970 svetovalec Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu, nato pa od 1. novembra 1970 do upokojitve 30. avgusta 1984 bibliotekarski svetovalec – bibliograf v takrat imenovani Študijski knjižnici Mirana Jarca. Objavljal je članke literarnozgodovinske in etnografske vsebine v Sodobnosti, Jutru, Razgledih, Slovenskemu etnografu, Domu in svetu, Dolenjskem listu, Tržaških razgledih, v knjigi Iz dolenjske preteklosti (1991) idr. Njegovi pomembnejši članki so: Mladost S. Gregorčiča (1944), Še neobjavljene Gregorčičeve prigodnice (1944), Iz pisem Stanka Vuka (1950), Novomeške razmere pred sto leti (1954), Dolenjski ljudski pesnik in godec Iv. Rupnik-Može (1956), Kako so pred 80 leti uvajali novo mero in vago (1954), Ob 10-letnici smrti zaslužnega trdinoslovca dr. Al. Turka (1954). V Študijski knjižnici Mirana jarca je vodil oddelek domoznanske bibliografije Dolenjske. Na njegovo pobudo se je leta 1978 začela izdelovati tudi selektivna splošna bibliografija aktualnih člankov na kratko BAČ. Ta katalog se je opustil šele z avtomatizacijo knjižnice leta 1992. Zasnoval je še en informacijski vir: Alfabetarij dolenjskih krajev in naselij, ki obsega 1964 listkov, v njem so upoštevana tudi imena krajev med 2. svetovno vojno. Njegov inovativen prispevek je, da je začel sestavljati Register javnih delavcev Dolenjske, ki je v času pred informatizacijo po