IRENA CERAR, pripovedovalka ljudskih pravljic, na večeru v Občinski knjižnici Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 24. avgust 2021 ― Irena Cerar, diplomirana literarna komparativistka, dolgoletna odgovorna urednica revije National Geographic Junior, avtorica številnih člankov in reportaž, soustanoviteljica Križnikovega pravljičnega festivala, je razvila svojevrsten način pripovedovanja pravljic na prostem, v naravi, združeno z naravno in kulturno dediščino. Tudi mi smo zasnovali večer na zelenici pred knjižnico, a so nas oblaki napodili pod streho. Slovenci dobro poznamo njene družinske izletniške vodnike Pravljične poti Slovenije, Pravljične poti v zgodovino in Kamniške pravljične poti, na večeru pa smo predstavili še četrti naslov, in sicer Pravljične poti brez meja. Ta prinaša zanimive poti v zamejstvu; ...

24. avgusta 2013 je v Ljubljani umrl Rajko Pavlovec, slovenski paleontolog, stratigraf in geolog

Kamra.si, 24. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. avgusta 2013 je v Ljubljani umrl Rajko Pavlovec, slovenski paleontolog, stratigraf in geolog. Rodil se je 15. januarja 1932 v Ljubljani.  Na ljubljanski klasični gimnaziji je maturiral leta 1950 in nato leta 1954 diplomiral na področju geološke paleontologije v okviru nekdanje Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete v Ljubljani. Sprva je bil zaposlen na Inštitutu za paleontologijo ZRC SAZU, med letoma 1955 in 1962 kot asistent. V letih 1957 in 1961 je prejel enomesečno štipendijo dunajske univerze za raziskovalno delo na Dunaju. Leta 1962 je doktoriral z na temo Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v jugozahodni Sloveniji s posebnim ozirom na numulite in asiline. V letih 1963, 1964 in 1965 je bil štipendist nemške ustanove Alexander von Humboldt Stiftung v Münchnu. Med letoma 1962 in 1966 je deloval kot znanstveni sodelavec in od 1966 do 1971 kot višji znanstveni sodelavec SAZU. Od leta 1969 je predaval na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT), tega leta je bil štiri mesece član raziskovalnega projekta v Alžiriji v okviru ekipe Geološkega zavoda Ljubljana. Med letoma 1971 in 1975 je bil urednik poljudnoznanstvenih knjižnih izdaj pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Leta 1975 je bil na nekdanji VTO montanistika (FNT) izvoljen v naziv izredni profesor, leta 1981 pa redni profesor. O različnih vsebinah s področja geologije je predaval študentom visokošolskih programov geodezije in biologije v okviru FNT, danes Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani ter številnim študijskim programom na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na Biotehniški fakulteti, na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru ter podiplomskim študentom na Univerzi v Zagrebu. Med letoma 1987 in 1990 je bil prodekan, od 1993 do 1995 pa dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše raziskovalne dosežke sodi obravnava paleogenske fosilne skupine numulitin. Rajko P

Dnevi poezije in vina 2021

Kamra.si, 23. avgust 2021 ― Od 24.–28. avgusta 2021 bo na Ptuju potekal festival Dnevi poezije in vina, eden največjih in najprepoznavnejših mednarodnih pesniških festivalov v tem delu Evrope. Kot je že običaj, na festivalu sodeluje tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: -   26. avgust 2021 ob 18.30 literarni večer s Ferijem Lainščkom, moderator večera David Bedrač -   25., 26. in 27. avgust 2021 ob 17.00 pravljično-poetične urice z Liljano Klemenčič v Mladinskem oddelku knjižnice V soboto, 28. avgusta 2021, se bo v okviru festivala odvijala tudi Poezija okusov, kjer organizatorji vabijo na sprehod po starem ptujskem mestnem jedru s kozarcem izbranega vina. Na dvorišču knjižnice se bodo predstavili znani slovenski vinarji, hkrati pa bo za obiskovalce na voljo: -          ob 15.30 ogled Mladinskega oddelka s pravljično urico za družine in mlajše obiskovalce (vodi Liljana Klemenčič), -          ob 17.00 ogled Študijskega oddelka in novejših bibliofilskih izdaj (vodita Božena Kmetec Friedl in Darja Plajnšek). Celoten festivalski program je na voljo tukaj ali na spletni povezavi https://www.stihoteka.com/dogodki/seznam.

23. avgusta 1906 se je v Kotljah rodil Avgust Kuhar, urednik, elektrotehnik, novinar in železar

Kamra.si, 23. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. avgusta 1906 se je v Kotljah rodil Avgust Kuhar, urednik, elektrotehnik, novinar in železar. Umrl je 17. oktobra 1964 v Topolšici.  V Mariboru je najprej obiskoval humanistično gimnazijo in kasneje prestopil na tehniško srednjo šolo v Ljubljani; diplomiral je na elektrotehniškem oddelku leta 1929. Potem je odšel k bratu Alojzu Kuharju v Francijo, se dobro naučil jezika in poskusil študirati. Eno leto je bil v La Croixu, drugo (1930) v Pompeyu blizu Nancyja. Tu je bil »inženir-stažist« in hkrati študent. Vmes je bil v Strasbourgu, v Parizu pa je dokončal tudi žurnalistični tečaj. Potem je šel domov služit vojaški rok. Uspešno je končal šolo za rezervne oficirje. Po tistem seveda ni bilo več časa ne za Francijo, ne za študij kjerkoli drugje.

23. avgusta 1993 v Ljubljani umrl Edvard Ravnikar, slovenski arhitekt

Kamra.si, 23. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. avgusta 1993 v Ljubljani umrl Edvard Ravnikar, slovenski arhitekt. Rodil se je 4. decembra 1907 v Novem mestu  Ravnikar je bil po krajšem študiju na Dunaju učenec Jožeta Plečnika. Pri njem je tudi diplomiral. V letih 1938-1939 se je krajši čas izpopolnjeval pri Le Corbusierju. Med leti 1946–1980 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (1946-50 je predaval tudi o kulturni oz. umetnostni zgodovini na novoustanovljeni Akademiji za upodabljaločo umetnost, kasnejši ALU). Od leta 1969 je bil izredni, od leta 1979 pa redni član SAZU. Ravnikarjeva arhitektura postopoma dobiva objektivno kritično vrednotenje. Cenjen je med svojimi učenci, ki so o njem priredili nekaj razstav in izdali več knjig. Umetnostni zgodovinarji od F. Šijanca, N. Šumija in S. Bernika so ga ocenili kot osrednjega slovenskega arhitekta 20. stoletja po J. Plečniku. Zgodaj je o njem pisala J. Pirkovičeva, za njo P. Krečič in G. Zupan. Najbolj tehtne analize so dodali F. in M. Ivanšek, A. Vodopivec in N. Koseljeva. Velja za najpomembnejšega slovenskega in enega najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov druge polovice 20. stoletja. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Ravnikar Priporočamo: Edvard Ravnikar: 1907-1983

Darovi nepopolnosti

UKM, 20. avgust 2021 ― Jezik Slovenščina Brené Brown Posvojiti svojo zgodbo in v tem procesu vzljubiti sebe je najbolj pogumno dejanje, ki ga bomo kdaj storili v svojem življenju. Kaj potrebujemo za življenje in ljubezen z občutkom lastne vrednosti? Kako sprejmemo nepopolnost? Kako krepimo tisto, kar potrebujemo, in opuščamo, kar nas zadržuje? Odgovori na vsa ta vprašanja so pogum, sočutje in povezanost, ki se zdijo veliki, vzvišeni ideali. Toda v resnici so vsakdanje prakse in če jih dovolj krepimo, postanejo neverjetni darovi. Dobra novica je, da je naša ranljivost tista, ki nas prisili, da posežemo po teh čudovitih orodjih. Ker smo ljudje in tako čudovito nepopolni, moramo rabo teh orodij vaditi vsak dan. Na ta način postanejo pogum, sočutje in povezanost darovi – darovi nepopolnosti. https://www.bukla.si/knjigarna/osebna-rast-duhovnost-in-ezoterika/darovi... COBISS ID: 64322051 Psihologija Založba:  Družina Letnica:  2021 Področje:  Psihologija

20. avgust - god sv. Bernarda

Kamra.si, 20. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. avgust - god sv. Bernardare V zgodovino svojega reda je vpisan kot »drugi ustanovitelj« cistercijanskega reda. Z dvaindvajsetimi leti se je s tridesetimi tovariši, »cvetom burgundskega plemstva«, pridružil reformirani veji cistercijanov, pri petindvajsetih pa že ustanovil samostan v Clair­vauxu in postal njegov opat. Zaslovel je s svojimi gorečimi pridigami, bil je velik zagovornik obnovitvenih prizadevanj v Cerkvi ter borec za cerkveno edinost in mir. Na našem ozemlju so nastali trije cistercijanski samostani: najstarejši in še delujoči v Stični (1135), v Vetrinju (1142) ter v Kostanjevici na Krki (1234). V Stični je nastal znamenit Stiški rokopis (zač. 15. stoletja), v Vetrinju pa zapis o ustoličevanju slovenskih vojvod na Koroškem (1286).

19. avgusta 1943 je v Šmarju pri Jelšah umrl Jožef Rakež, šmarski zdravnik

Kamra.si, 20. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. avgusta 1943 je v Šmarju pri Jelšah umrl Jožef Rakež, šmarski zdravnik. Rodil se je 31. januarja 1865 v Železni Kapli (Eisenkappel-Vellach, Avstrija). Ljudsko šolo je Jožef Rakež obiskoval v domačem kraju, leta 1876 pa je šolanje nadaljeval na celovški gimnaziji. Prvi razred gimnazije je zaključil z odliko in bil sprejet na Marijanišče, kjer je v tretjem razredu prejel štipendijo Jakoba Pavliča. Zaradi odličnega uspeha je po šestem razredu, leta 1882, dobil štipendijo Gašparja Pilata. Leta 1884 je maturiral in se jeseni vpisal na Medicinsko fakulteto Univerze v Gradcu. Že na začetku študija se je pridružil Slovenskemu akademskemu društvu Triglav, kjer je navduševal s svojimi predavanji, tako s strokovnimi iz področja medicine, s katerimi je dokazoval svojo visoko strokovno podkovanost, kot s šaljivimi predavanji, ki so odražala njegov smisel za humor. Kot študent medicine je pisal strokovne medicinske članke, ki jih je največkrat objavljal v Ljubljanskem zvonu. Pod psevdonimom J. R. Mukolovecky je leta 1890 izdal šaljive Križevačke statute, ki so pomenili Slovenski zakonik veselemu pivskemu društvu. Križevački statuti so povzdignili družabno življenje društva ter privabili marsikaterega Slovenca v slovenski tabor, bili so vzrok za krepitev, rast in nenazadnje dolgoletni obstoj društva, prijateljstva, sklenjena na univerzi pa so se ohranjala tudi v poznejšem življenju. Med leti 1932 in 1934 je v Triglavanskih listih objavil življenjepisne črtice o Simonu Gregorčiču, Franu Gestrinu in dr. Hugu Kartinu.

18. avgusta 1942 je na Ptuju umrl Jože Lacko, partizan in narodni heroj

Kamra.si, 18. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1942 je na Ptuju umrl Jože Lacko, partizan in narodni heroj. Rodil se je 17. novembra 1894 v Kicarju pri Ptuju. Jože Lacko se je rodil v siromašni družini v Kicarju in že zgodaj pomagal očetu in materi pri kmečkih opravilih. Leta 1901 je začel obiskovati osnovno šolo na Ptuju, kjer je usvojil obvezno učno snov, svoje znanje pa nato izpopolnjeval še z branjem knjig. Po osnovni šoli si je najprej služil kruh z delom pri večjih kmetih v okolici. Leta 1915 je moral k vojakom in v Avstriji je najprej služil vojaški rok, nato pa so ga pa naslednje leto poslali na italijansko bojišče, kjer je prišel v italijansko vojno ujetništvo. Domov se je vrnil leta 1921. Nekaj mesecev po vrnitvi se je poročil z Jožefo Kranjc in se naselil v Novi vasi pri Ptuju. Dejaven je bil v Društvu kmetskih fantov in deklet ter ljudskofrontnem gibanju. Leta 1932 je bil sprejet v komunistično stranko in od takrat je aktivno politično deloval v takratnem ptujskem okraju. Na njegovi domačiji je bila leta 1936 pokrajinska konferenca Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovenijo in leta 1939 konferenca Komunistične partije Slovenije za del severovzhodne Slovenije. Leta 1941 je bil eden od organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja na ptujskem območju. Januarja 1941 so ga krajevne oblasti zaradi aktivne politične dejavnosti internirale v vojaško taborišče v Medžimurje, kjer je ostal do napada na Jugoslavijo. Že pred kapitulacijo starojugoslovanske vojske se je pridružil vojaškim prostovoljcem s Ptuja in okolice, ki so ga izbrali za svojega komandanta. S skupino prostovoljcev je krenil proti Novem mestu, kjer jih je dohitela informacija o kapitulaciji kraljeve vojske, zato se je skupina razšla. Aprila 1942 je bil soustanovitelj Slovenjegoriške čete, ki so jo poimenovali po njem, vendar so jo že naslednji dan Nemci obkolili v Mostju pri Ptuju in jo uničili. Iz obroča so se uspeli rešiti le trije borci, med njimi je bil tudi Jože Lacko, ki se je na

Zgodovina za vse 2021/1

Kamra.si, 17. avgust 2021 ― Zgodovinsko društvo Celje vabi na predstavitev prve številke XXVIII. letnika revije Zgodovine za vse, ki bo v sredo, 25. avgusta 2021, ob 18. uri na Guštovi Mestni plaži na Savinjskem nabrežju. Vstop bo v skladu z veljavnimi epidemiološkimi ukrepi. Revijo bo predstavil urednik dr. Borut Batagelj, eno izmed objavljenih razprav, »Danes pa gremo mi Savinci« : O Maistrovem vojaškem in literarnem delovanju v Celju bo osvetlil avtor Urh Ferlež. Rudolf Maister, general in umetnik, je v Celju preživel nekaj mesecev v letih 1913 in 1914. Opravljal je službo poveljnika bataljona črne vojske. Kljub kratkemu bivanju je z nekaterimi Celjani stkal pomembne vezi. Vključil se je v mestno kulturno življenje, v tistem času je napisal nekaj svojih pesniških del. Posebej pomembno je bilo sodelovanje s skupino celjskih gimnazijcev, ki so se združili v literarno društvo Kondor. Dijakom je bil pesniški vzor in mentor, pomagal jim je pri izdajanju literarnega lista Savinja. Izšlo je pet številk, potem pa je izbruh I. svetovne vojne izdajanje prekinilo, Maister pa je moral zapustiti Celje. Dijaki so pisali predvsem poezijo, po kvaliteti so izstopala dela Frana Roša in Srečka Puncerja. Mesto Celje se Maistra in Kondorja spominja s spominsko ploščo na fasadi poslopja I. gimnazije.Prireditev poteka v okviru Poletja v Celju. Revija izhaja ob pomoči Agencije za raziskovalno dejavnost RS in Mestne občine Celje. Vstop prost. Vir: https://www.facebook.com/events/1281042415688465/?ref=newsfeed

17. avgusta 1880 se je v Novi vasi pri Markovcih rodil Ljudevit Pivko, učitelj in politik

Kamra.si, 17. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1880 se je v Novi vasi pri Markovcih rodil Ljudevit Pivko, učitelj in politik. Umrl je 29. marca 1937 v  Mariboru.  Maturiral je na gimnaziji v Mariboru. Glavni predmet njegovega študija na univerzah v Pragi, Krakovu, na Dunaju in v Frankfurtu je bila slavistika, vendar je vzporedno študiral tudi germanistiko. Po diplomi je bil najprej leta 1906 profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, za tem pa na učiteljišču. Glede pisanja je imel velike načrte, vendar mu jih je prezgodnja smrt preprečila.Leta 1906 se je poročil s Čehinjo Ljudmilo Mužikovo, hčerjo ravnatelja hranilnice v Kostelcu nad Črnimi lesi, nekaj kilometrov vzhodno od Prage. Istega leta se je pridružil soustanoviteljem Sokolskega društva v Mariboru. Zavedni Čeh Emanuel Ilich je to telovadno dejavnost in sokolsko miselnost prinesel v Maribor, Pivko pa se je z njo seznanil že med študijem v Pragi. Postal je odličen telovadec, v povezavi s sokolstvom pa ga je najbolj gnala sokolska narodnoobrambna ideja, ki ji je podredil svoj odnos do telovadbe. Svoje narodnozavedno delo je sicer pričel že pri Ljudski knjižnici, ki je nastala v okviru Slovanske čitalnice, najbolj pa seveda pri Sokolih, kjer je postal član vaditeljskega zbora. V predvojnih letih je bil tudi politično aktiven, v glavnem pa se je posvečal pedagoški dejavnosti. Septembra 1917 se je kot prvi slovenski častnik uprl avstrijski oblasti. O tem podvigu je dr. Ljudevit Pivko sam napisal knjižico Proti Avstriji s podnaslovom Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji, ki je izšla v Mariboru 28. oktobra 1923. Leta 1922 je bil med soustanovitelji in do leta 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-čehoslovaške lige. V tem obdobju je bil tudi ploden pisec. Pivko je bil še predsednik Slovenske šolske matice (v letih 1920–1926), odbornik Zveze kulturnih društev, član vodstva mariborske Posojilnice Narodnega doma (med leti 1923–1931), tajnik Narodnega sveta za Štajersko; deloval pa je t

15. avgusta 1831 se je v Šentjurju rodil Gustav Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik

Kamra.si, 15. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1831 se je v Šentjurju rodil Gustav Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik. Umrl je 20. avgusta 1908 v Šentjurju.Gustav Ipavec, po nekaterih virih tudi Gustav Ipavic, je brat Benjamina Ipavca in oče Josipa Ipavca, prav tako zdravnik v Šentjurju. V slogu glasbene romantike je večinoma komponiral zborovske in solistične pesmi. Med najbolj znanimi so zdaj že ponarodele pesmi: Slovenec sem, Kje so moje rožice in Kje so tiste stezice. Več desetletij je bil župan Šentjurja.

15. avgusta 1880 (Jaderberg, Nemčija) se je rodil Jan Oeltjen, slikar in grafik

Kamra.si, 15. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1880 (Jaderberg, Nemčija) se je rodil Jan Oeltjen, slikar in grafik. Umrl je 13. februarja 1968 na Ptuju.   Jan Oeltjen je bil rojen v Jaderbergu na Oldenburškem v premožni kmečki družini. Študiral je slikarstvo v Berlinu pri Franzu Lippischu in ga nadaljeval v letih 1904–1905 v Münchnu. Ob obveznem študiju je obiskoval še svobodno slikarsko šolo. Med študijem in tudi kasneje je veliko potoval po Hercegovini in Dalmaciji, Skandinaviji, Italiji in Franciji. Leta 1910 je na otoku Ischia pri Neaplju spoznal slikarko Elzo Kasimir in naslednje leto sta se poročila. Na Dunaju ga je Elza uvedla v krog Oskarja Kokoschke. Živela sta v Jaderbergu in občasno obiskovala Dunaj in Ptuj. Že v času bivanja v Nemčiji je veliko razstavljal. Leta 1929 je bila njegova pomembna razstava v oldenburškem Augusteumu, kjer so z njim razstavljali še Schmidt-Rottluff, Heckel in Emma Ritter. Tudi v Bremnu so bile istega leta razstavljene Oeltjenove slike in grafike skupaj z Elzinimi in deli Felixa Müllerja.
še novic