28. septembra 1880 se je v Šentvidu v Vipavski dolini, sedaj Podnanos, rodil Stanko Premrl, duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog

Kamra.si, 28. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1880 se je v Šentvidu v Vipavski dolini, sedaj Podnanos, rodil Stanko Premrl, duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog. Umrl je 14. marca 1965 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano. Po maturi je odšel v bogoslovje in leta 1903 postal duhovnik. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je študiral glasbo (kontrapunkt, kompozicija, orgle). Po zaključenem študiju se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval in bil kar 32 let vodja orglarske šole, 31 let organist v ljubljanski stolnici, stolni kaplan, urednik glasbenih prilog Cerkvenega glasbenika in predavatelj na akademiji za glasbo kot redni profesor za orgle.Bil je zelo dejaven skladatelj predvsem na področju cerkvene glasbe, saj je zložil več kot 1000 cerkvenih vokalnih skladb in 600 partitur za orgle. Sodi med najbolj ustvarjalne slovenske skladatelje, saj je zapustil prek 2000 glasbenih del, med drugim tudi mnogo posvetnih pesmi.Njegovo ustvarjenje je razdeljeno na tri obdobja:1900-1916: študijska leta pa vse do Sončne pesmi sv. Frančiška, s katero sklene svoj glasbeni razvoj. V tem času je vodilna osebnost slovenske glasbe nasploh.1916-1939: komponira svoje najboljše in najbolj značilne skladbe.: ofertorij Ascendit Deus, velikonočni gradual s sekvenco, spremenljivi deli maše Kristusa Kralja, božična graduala in predvsem Missa s. Josephi. Značilnost te dobe je harmonska barvitost, ki se prevaja v alteriranih in vzporednih akordih.1930-1965: komponira v slogu, ki ga je dosegel v prejšnji dobi. Stanko Premrl je največja cerkvenoglasbena osebnost 20. stoletja. S svojimi skladbami je v cerkveni glasbi vpeljal novejše glasbene izraze in jo vsestransko temeljito prenovil, da je mogla vstopiti v korak z evropsko glasbo. Kot ravnatelj zbornega kora je vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe. Ustvaril je »Premrlovo šolo interpretacije«. Poznan je tudi po uglasbitvi Prešernove Zdravljice. Ta Prešernova pesem je bila

Domoznanski pomenki: Prehrambna kultura in kulinarična dediščina na širšem območju Maribora

Kamra.si, 28. september 2021 ― V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, ki letos nosijo naslov "Dober tek!", se bomo na tokratnih Domoznanskih pomenkih, ki bodo v četrtek, 30. septembra 2021, ob 18. uri v Sodnem stolpu na Lentu, pogovarjali o bogati kulturi prehranjevanja in kulinarični dediščini naših krajev. Sodelovale bodo dr. Maja Godina Golija, Milena Antonić in Urška Šobak, pogovor bo usmerjala dr. Jerneja Ferlež. Na prireditvi bomo s podelitvijo nagrad zaključili natečaj za najboljši stari kuharski recept, ki je v naši knjižnici potekal v poletnih mesecih. Vljudno vabljeni!

Fotografska razstava Bojana Sobočana

Kamra.si, 28. september 2021 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Center za socialno delo Spodnje Podravje vabita na ogled fotografske razstave Bojana Sobočana Zlomljena. Bojan Sobočan prihaja iz Gomilice in je član Fotokluba Maribor in Foto-video kluba Lendava. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah, pripravil pa tudi nekaj samostojnih. Z ljubiteljsko fotografijo veliko pozornosti posveča resnim in perečim družbenim temam. Razstavo posveča ženskam, žrtvam nasilja, hkrati pa osvešča družbo na nedopustnost takšnih dejanj. Otvoritev razstave bo za vabljene goste 1. oktobra 2021 ob 11. uri, krajši kulturni program bo pripravilo Kulturno-umetniško društvo Vitomarci. V razstavišču knjižnice bo razstava na ogled do 30. oktobra 2021.

28. septembra 1920 se je v Murski Soboti rodil Jože Kološa - "Kološ", slovenski umetniški fotograf

Kamra.si, 28. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1920 se je v Murski Soboti rodil Jože Kološa - "Kološ", slovenski umetniški fotograf. Umrl je 29. junija 1998 v  Semedeli. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, s fotografijo pa se je seznanil že v rani mladosti v krogu svoje družine (njegov dedek Josip Prahič je bil prvi prekmurski fotograf) oziroma v ateljeju svojega očima Dragutina Reescha, v Reeschevem ateljeju. Po končanem šolanju je leta 1940 opravil strokovni izpit v Ljubljani pri Združenju fotografov, leta 1943 pa še izpit za mojstra fotografije v Šopronu na Madžarskem. Istega leta se je tudi poročil. Po vojni, jeseni leta 1945, je v Murski Soboti organiziral okrajni fotografski laboratorij Komande prekmurskega vojnega območja v Šiftarjevem mlinu, v dvorani kazine SNG v Mariboru pa je imel prvo povojno fotografsko razstavo Pod svobodnim soncem. Nato je bil kot profesionalni fotograf nekaj časa zaposlen v Uradu za informacije pri predsedstvu vlade SRS v Ljubljani, po vrnitvi v Mursko Soboto pa je deloval kot fotoreporter pri Ljudskem glasu ter honorarno pri revijah Maneken in Tovariš. Leta 1951 je postal član Združenja umetnikov Slovenije, leto kasneje pa se je preselil v Koper, kjer se je njegova umetniška rast še poglobila. Tam je tudi organiziral in vodil fotoslužbo v tovarni Tomos, štiri leta kasneje pa je začel delovati kot svobodni fotograf. Leta 1972 je ustanovil skupino neodvisnih fotografov, kar pomeni tudi začetek mednarodne kolonije Koštabona (Umiranje vasi) ter bienalne prireditve pod istim imenom. Skupaj s sodelavci je leta 1975 organiziral prireditev Profoto in skupščino Europhot v Kopru in Portorožu. Ob tej priložnosti je bila v Kopru odprta tudi prva fotogalerija v Jugoslaviji, katere pobudnik je bil prav Jože Kološa – Kološ. V letu 1976 je organiziral številne potujoče fotografske razstave po istrskih vaseh, leta 1980 pa bil imenovan za častnega člana Kabineta slovenske fotografije. Naslednje leto je ustanovil in vodil fo

27. septembra 1925 se je v Stročji vasi rodil Franc Zadravec, slovenski literarni zgodovinar

Kamra.si, 27. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. septembra 1925 se je v Stročji vasi rodil Franc Zadravec, slovenski literarni zgodovinar.Umrl je 24. julija 2016 v Gornjem Gradu.   Po končani gimnaziji v Murski Soboti je študiral slavistiko in rusistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Po službovanju na Gimnaziji Murska Sobota (1952-1957) je svojo poklicno pot nadaljeval na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, najprej kot docent, nato kot izredni in redni profesor. S cikli predavanj je gostoval na tujih univerzah, med drugim v Trstu in Celovcu. Leta 1979 je postal dopisni, 1985 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Kot prvi se je lotil temeljitih raziskav pripovednega opusa Miška Kranjca, in to v času, ko je pisatelj še živel in ustvarjal. Pripovedni opus Miška Kranjca je bil namreč tema njegove diplomske naloge, doktorske disertacije leta 1962 ter kasnejših razprav in monografij. V sedemdesetih letih je nato uredil še dvanajst knjig njegovega izbranega dela in velja za najboljšega poznavalca njegovega literarnega opusa.

26. septembra 1921 je v Novem mestu umrl Janez Krajec, tiskar in založnik

Kamra.si, 26. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. septembra 1921 je v Novem mestu umrl Janez Krajec, tiskar in založnik. Rodil se je 10. maja 1843 v Ljubljani. Rodil se je 10. maja 1843 v Ljubljani, umrl je 26. sept. 1921 na svojem posestvu na Grmu v Novem mestu. Pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. Tiskarske obrti se je izučil v tiskarni Eger, nato pa je l. 1870 odšel k takrat najuglednejšemu tiskarju na Slovenskem Jožetu Blazniku. Po Blaznikovi smrti je Krajec postal poslovodja Blaznikove tiskarne, kar je bila za devetindvajsetletnika izjemna čast. Avgusta leta 1876 je na dražbi kupil tiskarno Vincenca Bobna v Novem mestu. Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani. Ohranjala sta stike in kasneje razvila prijateljstvo, ki je vplivalo tudi na njegovo založniško dejavnost. Leta 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. Tiskal je tudi stenske, žepne in praktične koledarje, tiskovine za razne urade in šole ter izvestja (v nemškem jeziku) za novomeško gimnazijo. Natisnil je tudi Malovrhove pesmi (leta 1880) in deli p. Ladislava Hrovata Karmelska bratovščina sv. škapulirja in Mati božja Bistriška. Leta 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij. Leta 1901 je Krajec tiskarno pr

26. septembra 1910 se je v Ljubljani rodil Milan Merhar, učitelj in ljubiteljski slikar

Kamra.si, 26. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. septembra 1910 se je v Ljubljani rodil Milan Merhar, učitelj in ljubiteljski slikar. Umrl je leta 1988. Učiteljišče je končal v Ljubljani in telovadno šolo v Mariboru. V Domžale je prišel leta 1932 in do druge svetovne vojne delal kot učitelj. Po koncu vojne je na takratni nižji gimnaziji in pozneje na I. osnovni šoli učil telesno vzgojo, matematiko in kasneje likovni pouk. Tam je ostal do leta 1968, ko se je upokojil.  S slikarstvom se je ukvarjal ljubiteljsko. Intenzivno se je začel ukvarjati s slikarstvom po letu 1950. Najraje se je posluževal slikarskih tehnik kot so akvarel, risba in oljno slikanje na steklo. Bil je pobudnik ustanovitve in dolgoletni član Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegova prva samostojna razstava je bila leta 1956 v Kulturnem domu v Domžalah, kasneje je samostojno razstavljal še v Kamniku, Kranju, Ljubljani in Piranu. Sodeloval je na skupinskih razstavah: Beograd, Brežice, Celje, Brestanica, Domžale, Dobrna, Dobrovo v Goriških Brdih, Gradec, Gornja Radgona, Grosuplje, Jesenice, Kočevje, Kraljevo, Kranj, Kranjska gora, Kamnik, Velike Lašče, Lenart v Slovenskih goricah, Ljubljana, Laško, Moravče, Muljava, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Pula, Radomlje, Radenci, Rogaška Slatina, Ribnica, Selišči, Sodražica, Trbovlje, Tisje pri Litiji, Valjevo, Višnja gora, Vrhnika, Vevče, Zagorje. Udeležil se je likovnih kolonij na Vršiču, v Selišču, Lenartu in Metliki. Sodeloval je na prireditvah ex tempore v Piranu, Domžalah, Novem mestu, Višnji gori, Sodražici, Dobrni in na Rašici. Milan Merhar je bil svojevrsten likovni kronist Domžal – slikoviti zapisovalec kraja in časa, v katerem je živel in delal. Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/milan-merhar-1910-1988.htmlPriporočamo: Zgodovinska podoba Domžal na akvarelih Milana Merharja  

60 let ustanovitve Hmezada

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 24. september 2021 ― V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Žalec je v petek, 24. septembra 2021, Društvo upokojencev Hmezad v soorganizaciji z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec organiziralo dogodek ob počastitvi 60-letnice ustanovitve Hmezada. Prireditev so s svojo navzočnostjo počastili tudi hmeljski starešina Milan Lesjak, hmeljska princesa Tea Pustoslemšek in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, povezovala pa jo je Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Na vhodu v ekomuzej je goste z lepimi pesmimi pozdravil in jih pospremil v dvorano ansambel Slovenski p’jebi, ki je zrasel iz okvirja Veselih hmeljarjev, ene izmed ...

Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem

Knjižnica Novo Mesto, 24. september 2021 ― Razstava Lokacija:  Razstavni prostor   Vljudno vabljeni k ogledu razstave Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem. Kar petina slovenskega narodnega telesa ne živi v matični domovini, dobršen del Slovencev prebiva tudi v štirih sosednjih državah. Na Hrvaškem živi nekaj več kot deset tisoč pripadnikov slovenskega naroda, devet tisočim je slovenščina tudi materni jezik. Slovenci na Hrvaškem delujejo in ohranjajo narodno zavest v petnajstih društvih, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem pa je njihova krovna organizacija. Največ Slovencev živi v Zagrebu, Primorsko-goranski županiji in Istri. Na razstavi, ki jo je pripravil NUK (Helena Janežič) v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja (dr. Barbara Riman) želimo prikazati, kje vse Slovenci na Hrvaškem živijo, kakšna je njihova povezanost in aktivnost v društvih ter izpostaviti nekaj vidnih pripadnikov slovenskega naroda, ki so živeli in delovali na Hrvaškem. Vabljeni k ogledu.

18. Sovretov pohod

Kamra.si, 23. september 2021 ― 18. Sovretov pohod, v soboto, 2. oktobra 2021 Vabljeni na tradicionalni pohod v rojstno vas Šavna Peč hrastniškega rojaka, filologa, humanista in prevajalca antičnih del Antona Sovreta   Štartni mesti: 8:30: tik za železniško postajo Hrastnik (približno 1 ura hoje) 8:00: pri športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku (približno 1 uro in pol hoje). Na cilju bo organiziran kratek kulturni program ob 10.30h. Slavnostna govornica: Tanja Petrič, literarna kritičarka, prevajalka, urednica in moderatorka, predsednica društva Slovenskih književnih prevajalcev.   Štartnina: 5 eur za pohodnike, starejše od 15 let, 1 eur za mlajše od 15 let. Štartnina vključuje malico.   Pohod je na lastno odgovornost in ob vsakem vremenu. Udeležba je možna pod t. i. PCT pogojem. Vljudno vas prosimo, da upoštevate priporočila NIJZ. S seboj imejte zaščitno masko in med seboj vzdržujte varnostno razdaljo. Na prireditvi upoštevajte navodila organizatorja.   Informacije: 03 56 42 378 (KRC Hrastnik)   Pohod organizirajo: Občina Hrastnik, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik, Turistično informacijski center Hrastnik, KRC Hrastnik, Turistično društvo Hrastnik, Planinsko društvo Dol pri Hrastniku.   Vir: https://www.facebook.com/knjiznicaantonasovreta.hrastnik

23. septembra 1970 je v Ajdovščini umrl Veno Pilon, slovenski slikar, grafik in fotograf

Kamra.si, 23. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. septembra 1970 je v Ajdovščini umrl Veno Pilon, slovenski slikar, grafik in fotograf.  Rodil se je 22. septembra 1896 v Ajdovščini. Oče Dominik Pillon, po poklicu pek, je bil doma iz Mosse v Furlaniji, mama Uršula Trošt pa iz Podrage. Živela sta v Ajdovščini in kmalu po rojstvu sina Venceslava je oče na mestu današnje Pilonove galerije odprl pekarno. Venceslav je imel še starejšega brata, ki je leta 1919 umrl v ujetniškem taborišču, in štiri mlajše sestre. Kasneje je Venceslav skrajšal svoje ime v Veno, pa tudi priimek so začeli pisati samo z enim l.Po štirih letih osnovne šole v Ajdovščini se je Veno Pilon vpisal na realko v Gorico in leta 1915 tudi opravil zrelostni izpit. V to obdobje segajo njegova poznanstva z Milanom Klemenčičem, Lojzetom Spazzapanom, Marijem Kogojem in še drugimi znanimi sodobniki. Med 1. svetovno vojno je bil takoj po končani šoli mobilizaran in kot vojni ujetnik je preživel v Rusiji kar dve leti in tudi čas boljševiške revolucije. V tem obdobju je narisal vrsto akvarelov. Po koncu vojne se je vrnil domov, vendar je že leta 1919 odšel na umetnostno akademijo v Prago, kjer se je srečal z Božidarjem Jakcem, Francem Mesesnelom, Ferdom Kozakom in Josipom Vidmarjem.Leta 1920 se je vpisal v četrti letnik akademije v Firenzah, leta 1921 pa je na Dunaju obiskoval grafično šolo in tečaj risanja akta. V teh letih že sodeluje na skupinskih razstavah.Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in po očetovi smrti (1927) prevzel pekarno. V tem »ajdovskem obdobju« je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Prijateljeval je s pisateljem in zdravnikom Danilom Lokarjem, ki se je tudi navduševal nad umetnostjo.Leta 1928 se je preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino. Deloval je kot slikar, grafik, risar,  sčasoma pa se je popolnoma posvetil umetniški fotografiji in filmu. Po drugi svetovni vojni se je udejstvoval kot publicist, urednik, prevajalec, leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem

Po Posavju s kolesom - Tomaž Zavrl

Kamra.si, 22. september 2021 ― V okviru razstave Sprehodi po Ljubljanskem Posavju in v duhu Evropskega tedna mobilnosti pripravljamo ogled Ljubljanskega Posavja s kolesi, kamor vas bo v sredo, 29. septembra 2021, popeljal vodnik Tomaž Zavrl. Med drugim si bo mogoče ogledati soseski Glinškovo in Bratovševo ploščad, se iz mestnega okolja zapeljali v vaško, spoznati dela Jožeta Plečnika ter Plečnikovih učencev. Pot traja približno dve uri in ni zahtevna. Dobimo se pred gostilno Ruski car ob 17. uri. V primeru slabega vremena bo ogled prestavljen. Prijave na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak0c93e06579a60c4079b09aa3d008fcdb').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy0c93e06579a60c4079b09aa3d008fcdb = 'slovanska' + '@'; addy0c93e06579a60c4079b09aa3d008fcdb = addy0c93e06579a60c4079b09aa3d008fcdb + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_text0c93e06579a60c4079b09aa3d008fcdb = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak0c93e06579a60c4079b09aa3d008fcdb').innerHTML += ''+addy_text0c93e06579a60c4079b09aa3d008fcdb+''; .

Po Posavju s kolesom - Tomaž Zavrl - ODPOVEDANO

Kamra.si, 22. september 2021 ― V okviru razstave Sprehodi po Ljubljanskem Posavju in v duhu Evropskega tedna mobilnosti pripravljamo ogled Ljubljanskega Posavja s kolesi, kamor vas bo v sredo, 29. septembra 2021, popeljal vodnik Tomaž Zavrl. Med drugim si bo mogoče ogledati soseski Glinškovo in Bratovševo ploščad, se iz mestnega okolja zapeljali v vaško, spoznati dela Jožeta Plečnika ter Plečnikovih učencev. Pot traja približno dve uri in ni zahtevna. Dobimo se pred gostilno Ruski car ob 17. uri. V primeru slabega vremena bo ogled prestavljen. Prijave na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak6d74c9296cf2eae2b8cfbb5153570bf5').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy6d74c9296cf2eae2b8cfbb5153570bf5 = 'slovanska' + '@'; addy6d74c9296cf2eae2b8cfbb5153570bf5 = addy6d74c9296cf2eae2b8cfbb5153570bf5 + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_text6d74c9296cf2eae2b8cfbb5153570bf5 = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak6d74c9296cf2eae2b8cfbb5153570bf5').innerHTML += ''+addy_text6d74c9296cf2eae2b8cfbb5153570bf5+''; .

Cikel predavanj Na poti k sebi 2021

Kamra.si, 22. september 2021 ― Tako kot že vrsto let, smo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj tudi letos pripravili niz psiholoških predavanj Na poti k sebi, s katerimi želimo ponuditi različne vsebine za različne življenjske situacije. Letošnja predavanja pripravlja Melita Kuhar, univ. dipl. soc. ped., ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju parom, družinam in posameznikom pri življenjskih in partnerskih izzivih. Kuharjeva je tudi avtorica številnih člankov in zbirke knjig Na kavču v Svetovalnici. Vsebina predavanj:- 6. 10. 2021: Pomen zdravih partnerskih odnosov - 20. 10. 2021: Sočutna vzgoja ter kako razumeti najstnika- 3. 11. 2021: Odnos do sebe in osebna rast- 17. 11. 2021: Intimnost in njen pomen za zdrav partnerski odnosVeč o posameznih predavanjih lahko preberete v ZGIBANKI. Predavanja bodo ob sredah s pričetkom ob 17. uri v obliki Zoom srečanja. Povezava do srečanja bo objavljena na spletni strani knjižnice. Predhodne prijave niso potrebne, pridružite se lahko tudi brez uporabe mikrofona ali kamere. Posnetek predavanj si bo mogoče ogledati tudi na YouTube kanalu knjižnice.

Razstava Alenke Slavinec

Kamra.si, 22. september 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na razstavo Alenke Slavinec Zavedanje enosti. Fotografinja, producentka, komunikologinja, okoljevarstvenica in umetnica na svojstven način predstavlja esenco življenja in spremembe konceptov od znotraj in navzven, kot neke vrste vabilo in vstop v novo življenje po pandemiji Covid. Ali je to mogoče in ali smo to pripravljeni sprejeti, bomo presodili sami ob novem opusu fotografj, montaž, instalacij in avtorskega zvoka Alenke Slavinec. V četrtek, 30. septembra 2021, ob 18. uri bo najprej v Mestnem kinu Ptuj projekcija filma Ljubezen v nas / Love in us Lipizzaner Horses by Alenka Slavinec, potem sledi ogled razstave v Miheličevi galeriji. Dogodek bo popestril nastop mojstric zvokov Gaje Klas s kristalnimi posodami in Mie Frangeš z gongi. Iz Kanade se bo v živo javil poglavar Phil Lane, sledila bodo še druga presenečenja. Razstava bo na ogled do 14. novembra 2021. Ogledate si jo lahko v skladu s priporočili NIJZ o preprečevanju širjenja koronavirusne bolezni covid-19.

Ivan Tavčar: Otok in Struga

Kamra.si, 22. september 2021 ― Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine ob 170. obletnici rojstva Ivana Tavčarja in izidu Tavčarjeve pripovedi Otok in Struga vabi na literarni pogovor, ki bo v četrtek, 23. septembra 2021, ob 18. uri, v prireditvenem atriju Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Gost večera bo dr. Miran Hladnik, avtor spremne besede k Otoku in Struga.   Pogovor bo vodila Neža Cerinšek.

Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh

Kamra.si, 22. september 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na ogled razstave Spodnje Podravje, dežela kulinaričnih pregreh, ki bo na ogled od 25. do 30. septembra 2021 na Ptujskem gradu. Na interdisciplinarni razstavi predstavljajo zgodovinski pregled prehranjevanja obravnavanega območja od antike do sodobnosti ter z gastronomijo povezano nepremično, premično in nesnovno dediščino. Postavitev razstave so popestrili s ponazoritvami na panojih, s tematskimi upodobitvami ter s predmeti iz ptujskega muzeja, sorodnih ustanov in zasebnih zbirk. Nesnovna dediščina je zastopana z dokumentarnim filmom Omamni vonj praznične peke, Priprava prazničnih pogač na območju Ptuja in njegove okolice. Z razstavo se ptujski muzej pridružuje dogodkom ob imenovanju Slovenije za nosilko naziva Evropska gastronomska regija 2021. Ogled razstave bo mogoč ob izpolnjevanju pogoja PCT. Obiskovalce prosijo, da spoštujejo priporočila NIJZ o preprečevanju širjenja koronavirusne bolezni covid-19. 

Razstava 150 let gasilstva v Celju.

Kamra.si, 22. september 2021 ― Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Celje in PGE Celje vabi na oglede razstave 150 let gasilstva v Celju avtorice dr. Andreje Videc.  Prevod razstave v angleščino je prispevala Urška Farčnik, oblikovala pa  jo je Tjaša Gregorin. Razstava bo na ogled na ploščadi knjižnice do konca leta. Vir: https://www.facebook.com/OsrednjaCelje/?ref=pages_you_manage

Zemljevidi našega sveta

NUK, 22. september 2021 ― Zemljevidi našega sveta razstava dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Čeprav je prva misel, ki se nam porodi ob besedi zemljevid, dobro znani Zemljevid sveta, se moramo po drugi strani zavedati, da obstaja veliko različnih vrst zemljevidov, vsak z namenom predstavljanja in zajemanja podatkov različnih vrst. V digitalni dobi gre vse skozi tehnološki proces in zemljevidi niso nobena izjema. Z nekaj kliki je mogoče spoznati kateri koli kraj z njegovimi najpodrobnejšimi značilnostmi, ki se z vsako spremembo hipoma posodobijo. Umetniškega izziva, kako zemljevide poustvariti na dijaku zanimiv način, v duhu sodobnega, smo se lotili na zelo preprost način. Projektno delo je nastajalo in se razvijalo v okviru učnih vsebin in kreativnih delavnic pri predmetu osnove varovanja dediščine na likovni gimnaziji. Vsak dijak je imel priložnost, izbrati kraj na Slovenskem, ki ga je na tak ali drugačen način pritegnil. Družili so jih medsebojna navezanost na določen kraj, dogodki, ki so jih doživeli v tem kraju, spomini. Pri razvijanju ideje smo izhajali iz najstarejše in najbolj znane oblike zemljevida, ki na dvodimenzionalen način karseda natančno predstavlja določeno območje, narejeno v metrični lestvici, torej veliko manjše od dejanske velikosti, vendar z ohranjanjem proporcev. Velik poudarek je na miselnem konceptu zemljevida, v katerega so umeščene ideje, besede, sporočila, ki se nanašajo na določen kraj in mu dajejo ustvarjalno identiteto. Avtentičnost zemljevidov ohranjamo na dvodimenzionalen način na netkani tekstiliji – flisu in v preprosti črtni risbi s pogosto odsotnostjo barve, sodobnost pa v ustvarjalnem konceptu misli in digitalnem tisku. Na barvit in mladostno nagajiv način smo izpostavili tudi kulturno dediščino posameznih krajev, ki smo jo združili na povečanem zemljevidu Slovenije. Končni izdelki so spoj sodobne tehnologije in domišljijskega oblikovanja mladih talentov.   Avtorji: Avtorji zemljevidov ///

22. septembra 1896 se je v Ajdovščini rodil Veno Pilon, slovenski slikar, grafik in fotograf.

Kamra.si, 22. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. septembra 1896 se je v Ajdovščini rodil Veno Pilon, slovenski slikar, grafik in fotograf. Umrl je 23. septembra 1970 v Ajdovščini. Oče Dominik Pillon, po poklicu pek, je bil doma iz Mosse v Furlaniji, mama Uršula Trošt pa iz Podrage. Živela sta v Ajdovščini in kmalu po rojstvu sina Venceslava je oče na mestu današnje Pilonove galerije odprl pekarno. Venceslav je imel še starejšega brata, ki je leta 1919 umrl v ujetniškem taborišču, in štiri mlajše sestre. Kasneje je Venceslav skrajšal svoje ime v Veno, pa tudi priimek so začeli pisati samo z enim l.Po štirih letih osnovne šole v Ajdovščini se je Veno Pilon vpisal na realko v Gorico in leta 1915 tudi opravil zrelostni izpit. V to obdobje segajo njegova poznanstva z Milanom Klemenčičem, Lojzetom Spazzapanom, Marijem Kogojem in še drugimi znanimi sodobniki. Med 1. svetovno vojno je bil takoj po končani šoli mobilizaran in kot vojni ujetnik je preživel v Rusiji kar dve leti in tudi čas boljševiške revolucije. V tem obdobju je narisal vrsto akvarelov. Po koncu vojne se je vrnil domov, vendar je že leta 1919 odšel na umetnostno akademijo v Prago, kjer se je srečal z Božidarjem Jakcem, Francem Mesesnelom, Ferdom Kozakom in Josipom Vidmarjem.Leta 1920 se je vpisal v četrti letnik akademije v Firenzah, leta 1921 pa je na Dunaju obiskoval grafično šolo in tečaj risanja akta. V teh letih že sodeluje na skupinskih razstavah.Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in po očetovi smrti (1927) prevzel pekarno. V tem »ajdovskem obdobju« je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Prijateljeval je s pisateljem in zdravnikom Danilom Lokarjem, ki se je tudi navduševal nad umetnostjo.Leta 1928 se je preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino. Deloval je kot slikar, grafik, risar,  sčasoma pa se je popolnoma posvetil umetniški fotografiji in filmu. Po drugi svetovni vojni se je udejstvoval kot publicist, urednik, prevajalec, leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem s
še novic