12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica

Kamra.si, 12. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica. Umrla je 18. marca 1971 na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.  Maksa Samsa je bila peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Uradno se je zaradi bolehnosti po polšestem letu službovanja vrnila domov (baje je bila zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku odpuščena). Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Po vrnitvi v domači kraj je Maksa vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališcu v Trnovem. Pesmi je začela pisati že v dijaških letih, ko je spoznala Srečka Kosovela. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Bleščeče prevare je izšla leta 1966 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983.Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika. Leta 1985 se je Matična knižnica v Ilirski Bistrici po njej poimenovala v Knjižnico Makse Samsa. Ob otvorit

11. oktobra 1957 se je v Murski Soboti rodil Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj

Kamra.si, 11. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. oktobra 1957 se je v Murski Soboti rodil Milan Vincetič, slovenski pesnik in pisatelj. Umrl je 2. oktobra 2017 v  Gornjih Petrovcih. Otroštvo in mladost je preživel v Stanjevcih na Goričkem. Železniška postaja v domačem kraju, v času »goričke Mariške« (vozila je med letoma 1907 in 1968), ga je zaznamovala in mu bila inspiracija pri pisanju. Osnovno šolo je obiskoval v Gornjih Petrovcih, v Murski Soboti je končal gimnazijo in se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike. Najprej se je zaposlil kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Bil je urednik revije Separatio, nato še urednik za liriko pri Sodobnosti, pa urednik za literaturo pri reviji Mentor. Bil je avtor knjižnih ocen in esejev v Sodobnosti, Večeru in drugih literarnih revijah, kolumnist Vestnika, sicer pa je poučeval slovenščino na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Živel in ustvarjal je v domačih Stanjevcih. Pisal je poezijo, kratko prozo, dramske tekste, radijske igre in romane. Poleg knjižne slovenščine se je literarno izražal tudi v prekmurščini. Tako je ohranjal prekmursko književnost ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Porabju.Leta 1981 je skupaj s Ferijem Lainščkom in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kar je bil njegov pesniški začetek. Tudi kratko prozo Za svetlimi obzorji je izdal skupaj s Ferijem Lainščkom, leta 1988. Njegov opus šteje več kot 20 naslovov. Uvrščen je v številne, tudi tuje antologije.Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, finščino, francoščino, hrvaščino, madžarščino, makedonščino, nizozemščino, turščino, portugalščino, nemščino, češčino… Za zbirke poezije je značilno, da je pesmi v njih s smislom za aritmetiko običajno razdelil na več ciklov. V njih se prepletata zgodovina in mit, kar je upovedoval s preobrati v govorici, od nežnega, do grobega, od slikanja detajlov do širokih razgledov. Rad se je poigraval z zvokom besed, s

Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti

COBISS, 10. oktober 2021 ― Obveščenost je prvi pogoj uspešne človekove dejavnosti. V novem času je informacij v izobilju in osnovno vprašanje je, kako jih presejati, da bi prišli do najpomembnejših, ki jih res potrebujemo. Vsi imamo to težavo, a šele nedavno se je nekdo domislil, da jo lahko rešimo z novo znanostjo in s posebnim univerzitetnim študijskim programom. Ta … Preberi več "Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti"

10. oktobra 1947 se je na Lešah pri Prevaljah rodil Andrej Grošelj, slovenski kipar

Kamra.si, 10. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. oktobra 1947 se je na Lešah pri Prevaljah rodil Andrej Grošelj, slovenski kipar. Umrl je 20. julija 2011 v Dobji vasi. Na Prevaljah je obiskoval osnovno šolo, na Ravnah pa gimnazijo, kjer je prvič tudi razstavljal. V Ljubljani se je najprej šolal na Pedagoški akademiji, nato pa na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1972 je diplomiral in končal študij kiparstva pri Slavku Tihcu. Leta 1970 je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Na Prevaljah se je na osnovni šoli zaposlil kot likovni pedagog. Skozi njegove roke so se zvrstile številne generacije učencev, med njimi tudi taki, ki jih je s svojim pristopom navdušil za likovno in kiparsko umetnost. Pripravil je številne samostojne razstave, sodeloval na več kot dvajsetih skupinskih razstavah in mnogih simpozijih v različnih krajih Slovenije (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Kostanjevica, Koper …), v tujini (na Švedskem, v Avstriji) in v mnogih krajih nekdanje Jugoslavije. Po upokojitvi je živel in ustvarjal v Dobji vasi na Ravnah. V letu 2016 so umetnikov atelje ob domači hiši v Dobji vasi, kjer je umetnik dolga leta ustvarjal, v Koroški galeriji likovnih umetnosti uredili tako, da je zdaj dostopen javnosti. Vir:https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/groselj-andrej/?fbclid=IwAR1iP_sOygjYQLyoEyTVzVszmXWk2HgsSGaY15CK8a0zbXxE-lH5P78rEG4

9. oktobra 1857 je v Ljubljani umrl Josef Ressel, gozdar in izumitelj ladijskega vijaka (propelerja)

Kamra.si, 9. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. oktobra 1857 je v Ljubljani umrl Josef Ressel, gozdar in izumitelj ladijskega vijaka (propelerja). Rodil se je 29. junija 1793 v Chrudimu na Češkem. Rojen je bil v Chrudimu na Češkem nemškemu očetu in češki materi. Študiral je v Linzu in na Dunaju. Kot gozdarski inženir v vladni službi je delal v Motovunu (Istra, Hrvaška), nato v Kostanjevici ob Krki. Uvajal je napredno gozdarjenje, prizadeval pa si je tudi za pogozdovanje Krasa. Na Krki je prvič preizkusil ladijski vijak na ladijskem modelu. Leta 1821 je bil premeščen v Trst, takrat največje avstrijsko pristanišče. Ladijski vijak je patentiral leta 1827 in ga 4. avgusta 1828 prvič preizkusil na ladjici Civetta. Leta 1829 je Civetta na poskusni plovbi v tržaškem pristanišču dosegla hitrost 6 vozlov, preden je razneslo parni stroj. Policija je Resslu zaradi te nesreče prepovedala nadaljnje poskuse. Ladijski vijak je kasneje izpopolnil švedski inženir John Ericsson in leta 1839 je sledila prva čezatlantska plovba s propelerskim pogonom. Poleg ladijskega vijaka je Ressel izumil ali izboljšal še celo vrsto drugih naprav ter strojev. Konstruiral je številne stiskalnice, izdelal prve valjčne ležaje, kroglične ležaje, izboljšal je parni aparat za ekstrakcijo barv in rastlinskih olj iz rožnic. Leta 1821 je konstruiral posebno vozilo na paro lokomobil, ki je bil prednik avtomobila, za prevoz potnikov in tovora.Leta 1827 je predstavil prvi sistem pnevmatske pošte.Leta 1847 je predstavil izpopolnjeni sistem pnevmatske pošte, zanj je moral izumiti celo vrsto posebnih ventilov s posebnimi tesnili za visoke pritiske. Kasneje so jih uporabljali za druge sisteme pnevmatike in hidravlike.Za železniška vozila je izumil posebno kovinsko kolo s snemljivim kovinskim obročem, narejenim iz mehkejšega železa za varovanje tirnic pred obrabo.Bil je vsestranski inženir, ki se je ukvarjal z gozdarstvom, agronomijo, kemijo, metalurgijo in vojaško tehniko. Za veliko svojih izumov je prejel patente, med

9. oktobra 2000 je v Ljubljani umrl Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist.

Kamra.si, 9. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. oktobra 2000 je v Ljubljani umrl Drago Ulaga, slovenski športni pedagog in publicist.  Rodil se je 22. oktobra 1906 na Globokem pri Rimskih Toplicah.  Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju (1918-1922), nato učiteljišče v Mariboru (1922-1926) ter Visoko šolo za telesno vzgojo (Hochschule für Leibesübungen) v Berlinu (1926-1930), jer je 1930 tudi diplomiral in postal prvi Slovenec z visokošolsko izobrazo na področju športa. Služboval je kot plavalni in atletski trener športnega kluba Ilirija v Ljubljani (1930-1934), bil pripravnik na klasični gimnaziji v Splitu (1934-1936), strokovni sodelavec v Ministrstvu za ljudsko telesno vzgojo v Beogradu (1936-1941). V času Cvetkovićeve vlade je bil načelnik kabineta ministra za telesno vzgojo naroda Đure Čejovića.[1] Občasno je poučeval na srednjih šolah v Ljubljani (1941-1945), postal profesor na kadrovski šoli Zavoda za fizkulturo v Ljubljani (1946), ki se je razvila iz srednje šole za telesno vzgojo v višjo in v Visoko šolo za telesno kulturo ter Fakulteto za šport na kateri je bil Ulaga od 1960 dalje redni profesor. V letih 1966−1968 je bil njen direktor, 1968–70 pa predsednik njenega sveta. Bil je član: Smučarske zveze Slovenije (1946–1968 njenega izvršnega odbora), od 1947 dalje Zveze pedagogov telesne kulture (1971–1973 njen predsednik), Jugoslovanske komisije za terminologijo telesne kulture v Beogradu (1968-1972); od 1960 je sodeloval pri terminološki komisiji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU; in bil sekretar delovne skupine za šport in prosti čas v okviru organizacije ICSPE (Internat. Council of Sports and Physical Education). Ulaga se je že na učiteljišču intenzivno ukvarjal s telovadbo, zlasti z vajami na orodju in se v vrsti telovadnega društva Orel udeležil raznih tekmovanj, mdr. tudi mednarodnega tekmovanja v Kölnu (1927; zasedel 5. mesto) in v Pragi (1929; 2. mesto). S področja telesne kulture je napisal več knjig: Talna telovadba (1929); Gimnastika (1930); Knjiga o

Kulturni dan »Beremo skupaj« za drugošolce

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. oktober 2021 ― Drugošolci so tudi letos obiskali občinsko knjižnico na gradu Komenda, kjer jih je sprejela knjižničarka Renata Novak. Razkazala jim je knjižnico, ob tem pa povedala tudi veliko koristnih informacij.   Pripravila jim je tudi izvrstno presenečenje, saj jih je obiskal Primož Černelč, ki je pred kratkim izdal svojo prvo slikanico Pika Pikica išče svoje mesto. Primož, ki je bil nekdaj učenec Osnovne šole Polzela, je doživeto prebral svojo zgodbo, hkrati pa je na zaslonu prikazal čudovite ilustracije, ki jih je za knjigo oblikovala Maruška Jamnik. Šolarji so uživali ob dogodivščinah navihane ...

Prvošolci na obisku

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. oktober 2021 ― Letošnji prvošolci so v petek, 8. oktobra 2021, obiskali Občinsko knjižnico Vransko, kjer smo jim pripravili kratek program in drobno presenečenje. Po predstavitvi knjižnice so prisluhnili koroški pripovedki Hvaležni medved, zapeli eno medvedjo ter se pogovarjali o hvaležnosti – kaj je to, kdaj smo hvaležni, komu. Ob koncu smo prvošolce obdarili s svinčniki in pobarvankami ter jih povabili, da nas pridno obiskujejo tudi sedaj, »ko so že veliki«.

Povest o latinščini

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Celjska mohorjeva družba in Dom sv. Jožef Celje vabita na Mohorski večer v sredo, 13. oktobra 2021, ob 19. uri v Dom sv. Jožef, Plečnikova ulica 29, Celje, na pogovor ob knjigi Povest o latinščini. Čeprav latinščino že več kot stoletje razglašamo za mrtvo, je med nami ves čas prisotna. Poleg grščine najpomembnejši klasični jezik Evrope ni botroval samo razvoju kulture in umetnosti na Zahodu, pač pa je pomembno zaznamoval tudi našo deželo pod Alpami. Tore Janson, pronicljiv švedski jezikoslovec, nas vodi po preteklosti, sedanjosti in prihodnosti latinščine v doslej najbolj pregledni knjigi o zgodovini, vplivu in zakonitostih latinskega jezika. Gosta: dr. Aleš Maver Gašper Kvartič, prevajalec Z gostoma se bo pogovarjal urednik Celjske Mohorjeve družbe Aleš Čeh. Več https://www.mohorjeva.org/izdelek/povest-o-latinscini/?fbclid=IwAR2tdxrlAcom6mYbb3OaDUg3q8FtEBnB6oavORDhBdvWSI9bE0bErQ1hfl0 Vir: https://www.mohorjeva.org/dogodki/povest-o-latinscini/

Andrej Studen: Pijane zverine ...

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Celjska knjigarna ANTIKA vabi v torek, 12. oktobra, ob 18. uri na predstavitev ustvarjanja znanega Celjana dr. Andreja Studna, zgodovinarja in rednega profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z njim se bomo pogovarjali o njegovih strokovnih knjigah, kot so Rabljev zamah, Pijane zverine, Stanovati v Ljubljani idr.Pogovor bo usmerjal dr. Zoran Pevec, podpredsednik DSP. »Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Donator večera je Cinkarna Celje, v sodelovanju z Društvom slovenskihpisateljev in JAK). (Prosimo za upoštevanje PCT pogojev)

Prvošolci obiskali Občinsko knjižnico Tabor

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. oktober 2021 ― Oktober je tisti čas, ko v naše enote Medobčinske splošne knjižnice Žalec z veseljem povabimo učence prvih razredov. Mladi nadobudneži z radovednostjo in igrivostjo pridejo v knjižnico in pozorno poslušajo knjižničarko. Tako so v Tednu otroka v petek, 8. oktobra 2021, prvošolčki Podružnične šole Tabor obiskali Občinsko knjižnico Tabor. Knjižničarka Karmen Kreže je otrokom pojasnila, kaj ponuja knjižnica, kako so knjige razporejene, kaj pomenijo knjižne kazalke, kako pomembna je abeceda v knjižnici in kako se v knjižnici obnašamo. Proti koncu obiska so otroci prisluhnili koroški ljudski pravljici Hvaležni medved. Strinjali so se, ...

8. oktobra 1917 je v Šentjanžu na Dolenjskem umrl Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. oktobra 1917 je v Šentjanžu na Dolenjskem umrl Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar. Rodil se je 27. novembra 1865 pri Svetem Gregorju pri Sodražici. Krek je leta 1884 v Ljubljani maturiral na Prvi državni gimnaziji. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Leta 1888 je bil posvečen v duhovnika. Po posvetitvi ga je ljubljanski škof Jakob Missia poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tu se je temeljito seznanil z mladim krščanskosocialnim gibanjem in se hkrati še izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Leta 1892 je končal študij z doktorsko tezo De spiritu et charactere s. Pauli apostoli. Po končanem študiju je za kratek čas opravljal službo kaplana v Ribnici, že avgusta istega leta pa je postal stolni vikar v Ljubljani in od 1892 poučeval filozofijo kot prosti docent na ljubljanskem bogoslovju. Leta 1895 je tam zasedel novo ustanovljeno stolico za fundamentalno teologijo in tomistično filozofijo, katero je zasedal vse do upokojitve leta 1916. Za državnozborskega poslanca je bil prvič izvoljen 1897, vendar ga delo v dunajskem parlamentu ni zadovoljilo, zato je oktobra 1900 odklonil ponovno kanditaturo, saj je menil, da je delo v domovini bolj potrebno. Leta 1901 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor, katerega član je ostal po ponovnih izvolitvah 1908 in 1913 vse do smrti. Krek je bil nadarjen za pisanje in za znanstveno delo, da bi bil lahko pridobil ugledno mesto v slovenskem literarnem in znanstvem delu. Toda takšno kabinetno delo ni prijalo njegovi naravi. Bil je profesor v ljubljanskem bogoslovju in to dober profesor kakor so priznali vsi njegovi učenci. Pisal je razlago svetega pisma (znane zgodbe sv. pisma, ki jih je za Mohorjevo družbo začel pisati Frančišek Lampe). Napisal je okoli 6.000 časopisnih člankov, knjigo Črne bukve kmečkega stanu (1895) in okoli 600 strani obsegajoče delo Socializem (1901). Toda Kreku ni šlo za to, da množi število slovenskih k

Ljubljana v gibljivih slikah: podoba prestolnice na filmskem platnu: prof. dr. Peter Stanković

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― V letošnjem ciklu domoznanskih večerov bomo posebno pozornost posvetili podobi Ljubljane na filmskem platnu. Domoznanski večer bomo priredili v torek, 12. 10. 2021, ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad na Einspielerjevi 1.  Ljubljana je ena najbolj pogostih slovenskih filmskih lokacij. Sem je bila med drugim postavljena cela vrsta domačih filmskih klasik in uspešnic. Predavatelj, kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede, bo predstavil najpomembnejše prikaze Ljubljane v slovenskem filmu, pri čemer bo zagovarjal tezo, da je slovenska prestolnica v domači kinematografiji sicer prikazana na zelo različne načine, ki pa niso povsem poljubni. Največ filmom je namreč skupno nelagodje ob hitri modernizaciji mesta - če že ne v mestu nasploh. To nelagodje se kaže zlasti na dva povezana načina: v filmih, kjer označevalcev modernizacije ni videti, je Ljubljana prikazana kot prijetno in lepo mesto, v filmih, kjer pa so takšni označevalci razvoja prisotni, je Ljubljana prikazana kot nevrotična in odtujena lokacija. Takšne prikaze je mogoče povezati z razmeroma nizkim statusom, ki ga ima v slovenski kulturi urbanost, čeprav je res, da se prikazi v zadnjem času tudi spreminjajo.Pred predavanjem si bo mogoče ogledati dokumentarne posnetke o filmu Vesna (1953), ki smo jih pridobili v arhivu in dokumentaciji RTV Slovenija. Obisk prireditev v knjižnici je mogoč ob upoštevanju PCT pogojev. Prijave na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakfa375d07c9d79a932ab125445215d53f').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@'; addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_textfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElem

7. oktober 2000 - Davo Karničar kot prvi smuča z Mount Everesta

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. oktober 2000 - Davo Karničar kot prvi smuča z Mount Everesta Odpravo so sestavljali: Davo Karničar – vodja, Franc Oderlap, Tadej Golob, Grega Lačen, Matej Flis, dr. Jurij Gorjanc. Kot pravi Davo Karničar sam, se je rodil zato, da bi smučal z Everesta. In je!Zgodovinski vzpon sta opravila skupaj s soplezalcem Francem Oderlapom. Z vzponom sta začela 4. oktobra zjutraj. Najprej ju je čakal Ledeni plaz, v naslednjih dveh dnevih je sledil vzpon čez Rumeni pas, Ženevski raz do Južnega sedla, kjer se je pred njima pokazala vršna piramida. Vzpon na vrh se je začel ob deseti uri zvečer. Sledilo je plezanje znane Hillarijeve stopnje. 7. oktobra ob 6.45 sta stala na najvišji točki sveta, skupaj s šerpama Ang Dordžijem in Pasang Tensig. Po eni uri priprav na zgodovinski spust je Davo Karničar začel s smučanjem. Uganka je bilo smučanje preko Hillarijeve stopnje, kjer se je s 70- centimetrsko zanko in vponko pripel na fiksno vrv in odsmučal čez zloglasni skalni skok. Na strminah so mu grozili kložasti plazovi, smučanje s sedla Lho La pa je bilo smučanje med ogromnimi seraki. Iz baze so opazovali črno piko, ki je drsela po pobočju, pod modrimi ledenimi visinami, črnimi skalami in med ledeniškimi razpokami.Štiri ure in 40 minut je trajalo smučanje z vrha do baze. Višinska razlika spusta je bila 3500 m.   Avtorica besedila: Jelena Justin   Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/everest-8848-m-2000-smucanje-z-vrha.html

Dr. Aksinja Kermauner o disleksiji in skotopičnem sindromu

Knjižnica Novo Mesto, 8. oktober 2021 ― Predavateljica je spregovorila o disleksiji in skotopičnem sindromu, tj. sindrom Helen Irlen, s katerim se disleksija lahko zamenjuje ali sopojavlja. V četrtek, 7. oktobra 2021, smo splošne knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja v sodelovanju pripravile že četrti skupni spletni dogodek. Gostiteljica predavanja ob letošnjem mednarodnem dnevu disleksije je bila Knjižnica Brežice, gostujoča predavateljica pa dr. Aksinja Kermauner, katere strokovno področje je tiflopedagogika. Predavateljica je spregovorila o disleksiji in skotopičnem sindromu, tj. sindrom Helen Irlen, s katerim se disleksija lahko zamenjuje ali sopojavlja. Vsakdan z omenjenim sindromom pa je predstavila tudi ob vsebini svoje najnovejše slikanice V vrtincu črk, ki je izšla pri Založbi Morfem, predgovor zanjo pa je napisala sama Helen Irlen – utemeljiteljica skotopičnega sindroma in direktorica Irlen inštituta v ZDA. Slikanica je namenjena tako mladim kot odraslim bralcem. Dr. Kermauner je izpostavila, da disleksija ni bolezen, pač pa nevrorazličnost možganov, ki jo lahko obidemo ter jo z ustrezno diagnostiko in pripomočki tudi obvladamo. Treba jo je sprejeti in se »tikati« z njo. Hkrati pa skotopični sindrom oziroma sindrom Helen Irlen ni okulistična oziroma očesna motnja, ampak predstavlja drugačno procesiranje v možganih. To pomeni, da vse barve v naše možgane ne prihajajo istočasno in je zato potrebna pomoč. Tudi v obliki barvnih filtrov in/ali očal. Za skotopični sindrom so značilni simptomi, ki jih ne smemo zamenjevati in/ali enačiti z disleksijo. Značilne so namreč tudi telesne težave, česar pri disleksiji ni, počasno oziroma oteženo branje pa je le eden od simptomov. Pokazatelji so še glavoboli in migrene, približevanje glave podlagi med branjem, zehanje, slabost in vrtoglavica, bleščanje podlage, megljenje besedila idr. Predavateljica je podala veliko uporabnih nasvetov za postopanje ob odkritju težav in nadaljnjo pomoč, predavanje pa strnila z besedami: »Bodimo empatični. Ne o
še novic