Novice

knjižnice

Predavanje Dore Pal “Vzgoja otrok v digitalni dobi”

Knjižnica Postojna, 25. oktober 2021 ― Društvo projekt človek, Sprejemni center Piran vabi na predavanje Dore Pal: »Vzgoja otrok v digitalni dobi«, ki bo v četrtek, 4. novembra, ob 18.uri v čitalnici knjižnice. Izvedeli bomo, katere so pasti odraščanja in kako lahko starši, šola in družba pomagajo graditi zdrav in prijeten svet, tako zase kot za otroke. Dora Pal je vodja Terapevtske skupnosti Društva Projekt Človek; certificirana supervizorka, gestalt družinska psihoterapevtka, ki že več kot 20 let neposredno terapevtsko dela z zasvojenimi in njihovimi svojci ter izobražuje tako starše kot stroko s področja urejanja zasvojenosti.

25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj

Kamra.si, 25. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl  Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj. Rodil se je 1. marca 1807 v Bišu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Bolfenku in v Lenartu v Slovenskih goricah. Od leta 1818 do leta 1825 je bil na gimnaziji v Mariboru, nato dve leti na graškem liceju. V letih 1827–1831 je študiral bogoslovje v Gradcu in bil leta 1830 posvečen v duhovnika. Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka. V letih 1839–1845 je bil privatni učitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj pri grofu Friedauu v Gradcu. Leta 1846 je opravil teološki doktorat in postal veroučitelj na realki v Gradcu. Leta 1851 je po naročilu grofa Thuna na Hrvaškem kot vladni komisar v na novo reformiranih gimnazijah uvajal maturo. Leta 1852 se je vrnil v Gradec in vse do upokojitve 1870 poučeval na realki. Tudi po upokojitvi je še poučeval verouk in slovenščino. Umrl je 25. 3. 1895 v Gradcu, pokopan pa je na domačem pokopališču pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Muršec si je dopisoval z mnogimi uglednimi Slovenci svojega časa: z Vrazom, Bleiweisom, Majerjem, Slomškom, Miklošičem, Cigaletom … Pod Vrazovim vplivom je začel zbirati ljudske pravljice in pripovedke, pesmi in pregovore. Kot zbiralec narodnega blaga je Murku in Štefanu Kočevarju pomagal pri sestavljanju ilirskega slovarja. Pri delu na tem slovarju je spoznal, da sta slovenščina in hrvaščina različna jezika, in v bodoče svoja prizadevanja usmeril v poenotenje slovenskega jezika. Muršec je zbral tudi preko 1000 rastlinskih imen in z njimi pri sestavljanju slovarja podprl Cafa, Miklošiča in Janežiča. Leta 1847 je v Gradcu izdal Kratko slovensko slovnico za prvence, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku (druga slovenska slovnica v slovenščini). O njej so poročale tudi Bleiweisove Novice. Njegovo zavzemanje za uvedbo slovenskega jezika v šole in ur

Razstava likovnih del KUD Žalec v preboldski knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. oktober 2021 ― Od 22. oktobra do 30. novembra 2021 je v Občinski knjižnici Prebold v času njene odprtosti na ogled razstava z naslovom V dvoje gre lažje. Svoje izvirne stvaritve s tematiko čevljev predstavljajo člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec. Svoje videnje sveta spretno prelivajo na slikarska platna, in to organizirano počnejo že od leta 2003. Ustvarjalnost in zavzetost članov sta razloga, da so likovniki v 18 letih dosegli vrh amaterskega slikarstva. Ustvarjajo v različnih tehnikah in raziskujejo mnoga stilska področja, vsak zase pa razvija svojo likovno pot. Akademski slikar in likovni pedagog ...

Mestno jedro v šestdesetih letih

Kamra.si, 22. oktober 2021 ― Vabljeni k ogledu razstave v izložbi Čokoladnice Olimje na Rozmanovi ulici v Novem mestu. Fotografije stavb, pogledov, dejavnosti in dogajanja ter v objektiv ujetega mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let dvajsetega stoletja v mestnem jedru Novega mesta hrani Knjižnica Mirana Jarca v Posebnih zbirkah Boga Komelja.

Predavanje MATJAŽA MASTNAKA O POMENU IN NEGI DREVES V POSTOJNI

Knjižnica Postojna, 22. oktober 2021 ― Društvo Drobnovratnik Postojna in Knjižnica Bena Zupančiča Postojna vabita na voden sprehod z ogledom dreves v Postojni in na predavanje MATJAŽA MASTNAKA z naslovom O POMENU IN NEGI DREVES V POSTOJNI, v četrtek, 28. oktobra: • ob 17. uri na parkirišču pred Primorko v Postojni - voden sprehod in pogovor o stanju dreves v središču Postojne in • ob 18. uri predavanje v čitalnici knjižnice

22. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Dragotin Hribar, slovenski tiskar, založnik, novinar, urednik in industrialec

Kamra.si, 22. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Dragotin Hribar, slovenski tiskar, založnik, novinar, urednik in industrialec. Umrl je 10. septembra 1935 v Ljubljani.Dragotin Hribar je po osnovni šoli v Ljubljani obiskoval gremijalno in nato višjo trgovsko šolo na Dunaju. Po končanem študiju se je vrnil v Ljubljano in se pri znanem tiskarju Blazniku izučil tiskarstva. Postal je pomočnik, leta 1887 pa tudi aktivno vstopil v svet časnikarstva, saj je prevzel odgovorno uredništvo Slovenskega naroda in postal upravitelj Narodne tiskarne. Leta 1890 se je preselil v Celje, kjer je leto kasneje ustanovil lastno tiskarno s knjižno in papirno trgovino. Njegov prihod v Celje je imel za kulturno in politično delo celjskih Slovencev velik pomen. V njegovi tiskarni so začele nastajati številne knjige v slovenščini, leta 1891 pa je začel izdajati tudi Domovino, političen časnik za spodnještajerske Slovence in vsako leto tudi priljubljeni Ilustrovani narodni koledar. Tiskana beseda iz njegove tiskarne je obdobju najhujših slovensko–nemških nacionalnih sporov pomagala na Spodnjem Štajerskem v boju proti vse bolj agresivni germanizaciji. Hribar se je tudi sam na političnih zborovanjih uveljavil kot govornik in zlasti kot zastopnik narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi nesoglasij s celjskimi Slovenci se je leta 1902 vrnil v Ljubljano in se usmeril v podjetništvo. Po prvi svetovni vojni je postal predsednik Kranjske hranilnice, srečamo pa ga tudi med ustanovitelji Zveze industrialcev in v upravnih ter nadzornih svetih več slovenskih podjetij. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hribar-dragotin-karel/ Avtor gesla: mag. Branko Goropevšek, objavila: Osrednja knjižnica Celje
Mestno jedro v šestdesetih letih

Mestno jedro v šestdesetih letih

Knjižnica Novo Mesto, 22. oktober 2021 ― Razstava mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let Lokacija: Nekdanja čokoladnica, Rozmanova ulica, Novo mesto V izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici v Novem mestu je na ogled razstava Mestno jedro v šestdesetih letih. Fotografije stavb, pogledov, dejavnosti in dogajanja ter v objektiv ujetega mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let 20. stoletja v mestnem jedru Novega mesta hrani Knjižnica Mirana Jarca v Posebnih zbirkah Boga Komelja.

21. oktober - god sv. Uršule

Kamra.si, 21. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. oktober - god sv. Uršule Nobena svetniška zgodba ni tako skrivnostna, kakor zgodba o devici in mučenki Uršuli z njenimi enajst tisoč tovarišicami. Legenda izvira iz desetega stoletja, ima pa nedvomno zgodovinsko jedro: gre za skupino devic, ki so umrle kot mučenke, najbrž v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov (na začetku 4. stoletja) in so bile v sedanjem Kölnu žrtve svojega krščanskega prepričanja ali devištva, morda tudi obojega. Zgodovinarji so skušali že na mnoge načine posvetiti v zgodovinsko temo okrog svete Uršule. Nekateri domnevajo, da so bile te mučenke sestre, neveste in hčere vojakov tebajske legije, ki jih je dal na ozemlju sedanje Švice umoriti Dioklecijanov sovladar Maksimijan. Ali je morebiti bližja resnici kronika, ki poroča, da je bila Uršula prednica nekega samostana pri Kölnu in se je ob času preseljevanja narodov s svojimi redovnicami zatekla za obzidje Kölna in je ob padcu mesta šla raje v smrt kakor v sramoto. Po pripovedovanju v Zlati legendi Jakoba de Voragine je bila Uršula baje hči britanskega kralja. Zasnubil jo je neki anglosaški kraljevič. Dobil bi jo, ko bi se pokristjanil in počakal tri leta, da Uršula s tovarišicami poroma v Rim. Uršula se res odpravi z 11.000 tovarišicami na pot, ko pa se vračajo, jih pred Kölnom napadejo in pomore Huni. Hunski kralj hoče Uršulo za ženo; ker ga ne mara, jo sam z lokom ustreli. Odmeve te legende najdemo v ljudskih pesmih, ki so v visokem srednjem veku nastale na naših tleh. Število enajst tisoč Uršulinih tovarišic je seveda pretirano. Vsekakor gre tu za nepravilno branje okrajšave XI. M. V. (11 Martyres Virgines – enajst mučenk devic), ki so jo nekateri razlagali 11 milia (tisoč – M je namreč rimsko število za tisoč). To bajno število je bilo ljudski domišljiji seveda takoj všeč. Veliko število je mogoče pripisati tudi srednjeveškemu pretiravanju. Sveta Uršula je danes zavetnica ženskih vzgojnih zavodov, kajti sv. Angela Merici, ki je leta 1535 ust

Prvošolci na obisku v Občinski knjižnici Prebold

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. oktober 2021 ― V sredo, 20. oktobra 2021, je Občinsko knjižnico Prebold napolnil radovedni otroški vrvež. Zakladnico knjig je obiskalo 60 prvošolcev Osnovne šole Prebold v spremstvu učiteljic Irene Artelj, Marijane Glušič, Ane Jančigaj, Janje Klančnik, Nike Kolenc in Ide Strožer. Knjižničarka Lea Felicijan je mladim nadobudnežem predstavila, kako prijetno je lahko v kulturni ustanovi, kjer domujejo knjige. Izvedeli so, kako se včlanijo v knjižnico, kako se znajdejo med knjižno abecedo in knjižnimi kazalkami, kaj vse lahko v knjižnici počnejo, kdaj v njej potekajo pravljične ure. Z zanimanjem so prisluhnili zgodbici o medvedku, ...
Knjižnica – igrišče znanja in zabave

Knjižnica – igrišče znanja in zabave

Knjižnica Novo Mesto, 20. oktober 2021 ― Ali smo knjižnice dostopne vsakemu posamezniku? Ali imamo vpliv na kakovost življenja prebivalcev? So knjižnice lahko ključne institucije vključujoče družbe? Ali smo knjižnice dostopne vsakemu posamezniku? Ali imamo vpliv na kakovost življenja prebivalcev? So knjižnice lahko ključne institucije vključujoče družbe? Evropske in svetovne splošne knjižnice si delimo skupno poslanstvo, vizijo in cilje. Smo središča, v katerih se odraža okolje, kjer delujemo, in smo prostor, ki krepi delovanje skupnosti kot celote. Po IFLI-nem Manifestu za evropske knjižnice vsakemu posamezniku zagotavljamo vseživljenjsko učenje, branje ter intelektualno in duhovno rast ne glede na ovire in omejitve. Tema letošnjega mednarodnega strokovnega srečanja je Knjižnica – odsev inkluzivne družbe. Več informacij in prijave na: Knjižnica – odsev inkluzivne družbe Udeležba na dogodku je brezplačna. Prijave sprejemamo do torka, 26. oktobra 2021, preko spletnega obrazca. Dan pred posvetom bomo vsem prijavljenim posredovali povezavo, preko katere boste lahko spremljali posvet. Srečanje bo potekalo ob finančni podpori Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške. Kontakti: Vedrana Kovač Vrana, Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« Karlovec, tel. +385 47/412-377 (116), e-mail: vedrana@gkka.hrPetra Kovič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, tel. 07 393 4 670, e-mail: petra.kovic@kmj.si Maja Ivanež, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, tel. 07 393 4 670, e-mail: maja.ivanez@kmj.si    

20. oktobra 2014 je v Trstu umrl Pavle Merkù, slovenski skladatelj, etnomuzikolog, slovenist etimolog in leksikograf.

Kamra.si, 20. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktobra 2014 je v Trstu umrl  Pavle Merkù, slovenski skladatelj, etnomuzikolog, slovenist etimolog in leksikograf. Rodil se je  12. julija 1927 v Trstu. Pavle Merkù je leta 1950 končal študij slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi v Rimu 1960. Kompozicijo in violino je študiral pri Ivanu Gerbcu in Vitu Leviju v Trstu, kjer je bil dolgo časa srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst.Pavle Merkù je skladatelj, etnomuzikolog, slovenist in etimolog. S svojim preučevanjem in zapisovanjem ljudskega izročila se je kmalu uveljavil v strokovnih krogih pa tudi v širši javnosti.Merkù je skladatelj z velikim smislom in čutom za formiranje izvirno naglašenega glasbenega izraza. Med zamejskimi slovenskimi skladatelji mu gre nedvomno osrednja vloga, ki je pomembna tudi v slovenskem glasbenem ustvarjanju kot celoti. Dolga leta je bil dopisni član SAZU.

Naša dediščina - dediščina na Ruškem

Kamra.si, 20. oktober 2021 ― 22. oktobra 2021 se bo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi pričel 8. Glazerjev posvet, posvečen dediščini krajev na območju občin Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Posvet bo razdeljen na več sklopov, ki bodo potekali od oktobra 2021 do maja 2022. Spremljala ga bo razstava Podobe naše dediščine - dediščina na "Ruškem" avtorice mag. Lilijane Urlep, zgodovinarke in arhivistke v Nadškofijskem arhivu Maribor. Razstava bo najprej na ogled v Hramu kulture Arnolda Tovornika, od 27. oktobra do 13. novembra 2021 pa Knjižnici Janka Glazerja v Rušah. Vljudno vabljeni!

20. oktober - dan, ko je bil leta 1164 v listinah prvič omenjen mariborski grad, praznik Mestne občine Maribor,

Kamra.si, 20. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktober - dan, ko je bil leta 1164 v listinah prvič omenjen mariborski grad, praznik Mestne občine Maribor. Vir: https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573 Priporočamo tudi https://www.rtvslo.si/kultura/novice/castrum-marchburch-850-let-od-prve-omembe-maribora/348675

Zasanjana jesen: fotografska razstava

Kamra.si, 19. oktober 2021 ― Limbarska gora in grad Brdo pri Lukovici z okolico sta dve priljubljeni izletniški točki naše okolice, ki očarata s svojo bogato zgodovino. O obeh znamenitostih, ki jih lahko uzrete, če se peljete po avtocesti iz smeri Ljubljana proti Mariboru, pri izvozu za Lukovico smo napisali odmevni digitalni zgodbi. Pri tem so nastale tudi fotografije v zgodnji jeseni.  Vabljeni na razstavo in k pozdravu jeseni. 

Fotograf Teodor Veingerl predstavi “Mesto brez cest, Mesto ujeto v preteklosti”

COBISS, 19. oktober 2021 ― V razstavišču IZUM so 3. 9. 2021 uradno odprli mojo fotografsko razstavo z naslovom »Mesto brez cest, Mesto ujeto v preteklosti«. Za razstavo sem izbral 20 barvnih fotografij, ki so na ogled javnosti. V okolju, v katerem se vsakodnevno gibljem in delam, ima samostojna fotografska razstava še poseben pomen. Tako se redno srečujem s tistimi, … Preberi več "Fotograf Teodor Veingerl predstavi “Mesto brez cest, Mesto ujeto v preteklosti”"
še novic