NUK, 17. maj ―   Črko-slika NUK (23.5.–3.12.2024, Kavarna NUK)   Johannes Gutenberg, ki je bil izbran za osebnost drugega tisočletja, je poznan kot izumitelj tiskarstva. Morda ni izumil načina tiskanja, kot mu nekatere raziskave oporekajo. Tudi izuma premičnih črk mu ne pripisujejo vsi. Zabeleženo pa je, da je Gutenberg izumil sistem ulivanja kovinskih premičnih črk (ulivalo in zlitina kovine za črke), tiskarsko barvo (za odtisovanje s kovinskih črk) in mehanizirano tiskarsko prešo. Izumil je, kako izdelati več enakih črk. Iz pečatnika je izdelal matrico, v katero se je ulivala svinčeva zlitina in dajala repetirane črke.* Zagotovo velja, da je Gutenberg vpeljal t. i. črno umetnost in bi mu hkrati morali dati primat tipografa, saj je oblikoval, izdeloval in ulival enake črke. Na pričujoči fotografsko-tipografski razstavi študentov prve stopnje 2. letnika Grafične in medijske tehnike ter 3. letnika Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so razstavljeni posterji, ki so nastali v zimskem semestru študijskega leta 2023/2024. Študenti so na temo 250. obletnice Narodne in univerzitetne knjižnice izdelali fotografije in lastne črkovne vrste, katerih črkovni in nečrkovni znaki izkazujejo arhitekturo ali interier stavbe NUK-a ali pa poslanstvo Narodne in univerzitetne knjižnice. V povezavi predmetov Tipografsko načrtovanje in Tipografija v različnih medijih s predmetom Studijska fotografija so nastali izdelki, ki z medsebojnim prepletanjem in izražanjem vsebin podajajo večjo sporočilnost. *Dolar, 1982, str. 252, 253; Gutenberg Invitation, 2002, str. 1, 2; Kapr, 1987, str. 97–104, 107–117; Levenson, 2000, str. 30, 31; Romano, 1998, str. xiii, xvii, xviii; Twayman, 1998, str. 18–21.                   Sodelujoči študenti GMT2 in GIK3: Lucija Brina Arvaj, Manca Baša, Dominik Černe, Alen Fuks, Ajda Breščak, Tina Fornazarič, Leonard Kočman, Tamara Maneva, Neža Perc, Maruša Novak, Lucija Pintar, Gala Pregel, Lara Sudar,

NUK, 16. maj ― Hranimo misli na Krakovskem nasipu   Ob praznovanju 250. obletnice začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice smo na Krakovskem nasipu na ogled postavili priložnostno razstavo 22 plakatov, ki predstavljajo našo zgodbo,  zgodovinske trenutke in gradiva ter storitev, ki danes nosijo pečat narodne, univerzitetne in osrednje državne knjižnice. V podobe ujeto gradivo, zbirke, spomini, arhitektura, infografike, pretekli in prihodnji obrazi knjižnice so del naše pripovedi, vrednot, poslanstva in vizije za bodočnost. Predstavljamo rokopisne sledi začetkov knjižnice, njeno staro domovanje, Plečnikovo izjemno igro svetlobe in grozljivo podobo čitalnice po letalski nesreči; približamo obseg naše knjižnične zbirke in gradivo posebnih zbirk; tu je tudi podoba starega listkovnega kataloga in zbir natisnjenih Slovenskih bibliografij ter restavriran tipkopis Nekropole pisatelja Borisa Pahorja, infografike s podatki o slovenskih knjižnicah, v trenutek ujeta digitalizacija Prešernove Zdravljice in vizualizacija nove stavbe NUK 2. Razstava odkriva NUK kot preplet preteklega, današnjega in tistega, kar še prihaja; raznolikost nalog in pomembno poslanstvo knjižnice, skrbnost preteklih in današnjih knjižničarjev ter vlogo knjižnice pri zbiranju, ohranjanju in posredovanju zapisanih sledi bogate slovenske ustvarjalnosti. Tudi ta razstava je del praznovanja Hranimo misli – že 250 let in prinaša del odgovora na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli. Razstava bo na ogled do 18. junija 2024.                     Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.   DefaultHide