Eko Drava 2025

Kamra.si, 26. september 2025 ― Vabljeni na odprtje fotografske razstave udeležencev fotografskega natečaja EKO DRAVA 2025 z naslovom »Življenje ob reki«, ki bo v sredo, 8. oktobra 2025, ob 18. uri v Fotografskem muzeju Maribor, Koroška c. 19., Maribor.
Brezmejne Podobe demokracije

Brezmejne Podobe demokracije

ZAC, 26. september 2025 ― Razstava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih držav Evropske unije, ki združuje prispevke 23 arhivov iz 23 držav Evropske unije, je s svojima gostovanjema v letu 2025 uresničila tudi poslanstvo čezmejne povezanosti in idejo “brezmejnosti”, ki jo spodbuja letošnja Evropska prestolnica kulture GO! 2025. Najprej je bila razstava med 5. in 30. majem 2025 na […] The post Brezmejne Podobe demokracije first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Novice: Beg iz pekla - Predstavitev knjige

Novice: Beg iz pekla - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 26. september 2025 ― Sodelovanje Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Tolminskega muzeja je privedlo do tretjega izdida knjige spominov Antona Torkarja z naslovom Beg iz pekla. Anton Torkar je bil med drugo svetovno vojno mobiliziran v italijansko vojsko in z njo doživel bitko za Stalingrad. Svojo pretresljivo izkušnjo je objavil v knjigi, ki je prvič izšla leta 1987 in bila že takoj naslednje leto ponatisnjena. Zdaj je luč sveta ugledal še tretji ...

Izobraževanje kot priprava na preizkus (23. 10. 2025)

ZAC, 25. september 2025 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/2006, 51/2014) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje v torek, 23. oktobra 2025, izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo z […] The post Izobraževanje kot priprava na preizkus (23. 10. 2025) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Prenova dela stalne razstave Med naravo in kulturo

Prenova dela stalne razstave Med naravo in kulturo

SEM, 25. september 2025 ― Obiskovalcem sporočamo, da je del stalne razstave Med naravo in kulturo zaradi prenove zaprt do 21. oktobra 2025.  Dele stalne razstave, ki je na ogled že dvajset let, bomo tehnično in vsebinsko osvežili ter posodobili. Ves čas bodo na ogled zunajevropske zbirke z razstave. Razstava Med naravo in kulturo je tezaver muzejskih zbirk - zakladnica slovenske in zunaj evropske dediščine vsakdana in praznika z več kot 3.000 razstavljenimi predmeti. Na njej kustosi SEM pripovedujejo svojo zgodbo njihovih zgodb: predstavljajo bogastvo namenov, za kakršne so naši prednamci predmete izdelovali, jih uporabljali in kako so se skozi prostor in čas razlikovale in spreminjale njihove oblike, ki jih pogojuje univerzalna težnja po preživetju v naravnem okolju, v katerem smo se rodili.  
Novice: Na grad po zgodbe Tolminske

Novice: Na grad po zgodbe Tolminske

Tolminski muzej, 25. september 2025 ― Grad na Kozlovem robu ponovno oživlja. Po obnovi grajskih ostalih se temu izjemnemu kulturnemu spomeniku Tolmina obetajo nove vsebine in tematski dogodki. Z začetkom prihodnje turistične sezone se namreč v pridobljenih prostorih odpira novo Interpretacijsko središče Kozlov rob. V njem bodo obiskovalci predstavljeno grajsko dediščino spoznavali tudi s pomočjo sodobnih tehnologij (nova tematska razstava s potopitveno sobo in igrificiranim doživetjem). Z dogodki ...
1915 Bardejov – Kraj med vojno

1915 Bardejov – Kraj med vojno

Stare slike (Cerknica), 25. september 2025 ― Na sliki iz albuma dr. Rada Primca je kraj Bardiova. Uradno ime je Bardejov, madžarsko Bártfa in nemško Bartfeld. Leži v vzhodnem delu Slovaške, nedaleč od Poljske. Ozemlje je bilo naseljeno že v kameni dobi. Prva pisna omemba mesta pa sega v leto 1241. Med prvo svetovno vojno so ruske čete dvakrat zasedle mesto. Nekateri […]

Iz knjižnice v mesto 2.0 – spreminjajoči se urbani prostori.

Kamra.si, 23. september 2025 ― Univerzitetna knjižnica Maribor začenja nov projekt, ki izhaja iz koncepta občanske znanosti, ki ga bo usmerjala bibliotekarka in etnologinja dr. Jerneja Ferlež. Poimenovali so ga Iz knjižnice v mesto 2.0 – spreminjajoči se urbani prostori. Prvo srečanje bo v petek, 26. septembra 2025, ob 16. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor in Mlinski ulici. Vsako leto bomo v središče postavili eno območje, eno zgradbo ali en fenomen, ob katerem bomo oblikovali vključujoče načine spoznavanja in raziskovanja sedanjih in preteklih prostorov našega mesta. Skupaj bomo prispevali k védenju o podobi, namembnosti in o plasteh pomenov, ki so jih izbrani prostori imeli in jih še imajo, ter razmišljali o mogočih prihodnjih. Projekt začenjamo z raziskovanjem Mlinske ulice. Na prvem srečanju bomo predstavili dinamiko in vsebino dela, se spoznavali ter se odpravili na preliminarni sprehod v Mlinsko ulico. Veseli bomo vašega sodelovanja!
KOROŠKA BELA - Spominski park Koroška Bela

KOROŠKA BELA - Spominski park Koroška Bela

Simboli polpretekle zgodovine, 23. september 2025 ― Lokacija: Slovenija; Koroška Bela Avtor: Glej opis. Opis: Spomenik na grobišču petih talcev, ki so jih Nemci 4. 9. 1941 pripeljali iz begunjskih zaporov in jih ustrelili ob pokopališkem zidu, kot povračilni ukrep za napad na nemškega vohuna Janka Broveta iz Koroške Bele. Spomenik sestavljajo bronasta skulptura akademskega slikarja Jake Torkarja, spominska plošča z verzom jeseniškega pesnika in pisatelja Mihe Klinarja ter spominska plošča z imeni talcev. V nadaljevanju je niz 39 nagrobnih plošč z imeni borcev in žrtev NOB. 1961 opuščeno pokopališče je bilo 1976 preurejeno v spominski park z zelenico, grobiščem borcev NOV in ŽFN ter grobiščem s spomenikom 4. 9. 1941 ustreljenim petim talcem (plastika kipar Jaka Torkar). Ureditev parka krajinski arhitekt Gregor Velepec. Stoji desno ob cesti Ivana Cankarja, 200m od križišča s cesto talcev, ob vhodu v vrtec (enota Cilke Zupančič). Hiša v bližini: Cesta Ivana Cankarja 4B. Vir: Arhiv ZB Jesenice.
1971 Postojna – Gradnja avtoceste

1971 Postojna – Gradnja avtoceste

Stare slike (Cerknica), 23. september 2025 ― Zaradi vseh težav v prometu na stari cesti med Vrhniko, Logatcem in Postojno je bila konec 1960. let sprejeta odločitev za gradnjo prve prave jugoslovanske avtoceste Vrhnika-Postojna, ki je za vsako smer predvidevala po dva vozna pasova in odstavni pas. Skupaj so predvidevali 6 pasov, po tri v vsako smer vožnje. Gradnja avtoceste je najbolj […]
še novic