Literarni večer z Markom Radmilovičem

Kamra.si, 11. junij 2020 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 18. junija 2020, ob 19. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na pogovor z Markom Radmilovičem, avtorjem kriminalnega romana KOLESAR. Avtor prihaja k nam v sklopu projekta Beletrinini trubadurji, ki bodo poleti prepotovali Slovenijo in se srečevali z bralci, s seboj pa bodo pripeljali tudi Beletrinino knjigarno, izbor knjig po posebno ugodnih cenah. Marka Radmiloviča poznamo kot prejemnika Ježkove nagrade za duhovitost in avtorja satiričnih glos Zapisi iz močvirja, ki jih lahko slišimo vsak torek na Valu 202.  Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel njegov prvenec, kriminalni roman Kolesar, ki ga bo predstavil na literarnem večeru. Vabljeni!

Miniaturne knjige dr. Martina Žnideršiča: razstava

Kamra.si, 11. junij 2020 ― Na razstavi, ki bo posvečena letos preminulemu prof. dr. Martinu Žnideršiču, bomo izpostavili izbor iz njegove zbirke miniaturnih knjig. Prof. dr. Žnideršič je s prizadevnostjo in zbirateljsko vnemo v štiridesetih letih uspel zbrati preko tri tisoč petsto (3500) drobnih knjižic iz sedeminpetdesetih (57) držav, kar to zbirko uvršča med največje v Srednji Evropi. Razstava bo na ogled med 15. junijem in  31. avgustom 2020 v Mestni knjižnici Ljubljana, Slovanski knjižnici, v 2. nadstropju pred veliko čitalnico. Razstavo pripravljata Erika Marolt in Andrej Savnik, bibliotekarja v MKL-Slovanski knjižnici. 

Ljubljana v gibljivih slikah: varstvo pred požari – Janez Hočevar

Kamra.si, 11. junij 2020 ― Spoštovani obiskovalci domoznanskih večerov v Mestni knjižnici Ljubljana, letos vas znova vabimo k spremljanju cikla Ljubljana v gibljivih slikah.  V letošnjem ciklu se bomo osredotočili na naravne in druge nesreče, ki so tekom zgodovine doletele našo prestolnico. Na prvem dogodku bomo pozornost posvetili varstvu pred požari ter ob tem spomnili tudi na 150-letnico ustanovitve prvega prostovoljnega gasilskega društva v Ljubljani. Starosta gasilcev iz središča Ljubljane Janez Hočevar nam bo predstavil, kako se je razvijalo gasilstvo skozi čas s poudarkom na organiziranem varstvu pred požari v mestu Ljubljana. Pred predavanjem si bo mogoče ogledati kratek vzgojno-dokumentarni film Gori, gori (scenarij in režija Mirko Kušar, 196?, Filmservis Ljubljana-Piran, 10 min). Zaradi trenutnih javnozdravstvenih razmer se ne bomo zbrali v dvorani MKL - Slovanske knjižnice, temveč bomo vnaprej posneto predavanje premierno predvajali v ponedeljek, 15. junija ob 19.00 na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana in Youtube kanalu Mestne knjižnice Ljubljana. Ogled dogodka je prost.   

Matej Markovič: Moja pot

Kamra.si, 11. junij 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, enota Ormož in Športna šola DADA Ormož vas prijazno vabita na muzejsko-športno obarvano prireditev MOJA POT – PREMAGOVANJE LASTNIH MEJ. Prireditev bo v četrtek, 18. junija 2020, ob 18. uri v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Gost bo ekstremni športnik in predsednik humanitarnega društva VZTRAJAJ – Never Give Up Matej Markovič. Znan je kot organizator ultravzdržljivostnega projekta 10 KROGOV ZA 10 NASMEHOV in humanitarne akcije Srce Sloveniji. Predstavljena bo njegova knjiga Moja pot in projeciran film. »Več ko ima pot trnov, bolj ko je naporna, bolj si vesel, ko dosežeš cilj. Cilj, ki ga dosežemo z levo roko, izgubi svojo vrednost.« (Matej Markovič) Pogovor z Matejem Markovičem, vojakom, ekstremnim športnikom in predvsem velikim človekom, bo vodil Damjan Rajh.

Pogledi na Ormož

Kamra.si, 11. junij 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vas ob praznovanju prvega občinskega praznika Občine Ormož vljudno vabi na odprtje razstave in predstavitev filma POGLEDI NA ORMOŽ – PODOBE ORMOŽA NA VEDUTAH, RAZGLEDNICAH IN FOTOGRAFIJAH, ki bo v torek, 16. junija 2020, ob 18. uri v galeriji Grajske pristave Ormož. Ob Prvem Občinskem prazniku Občine Ormož, ki ga v Ormožu praznujemo v spomin na najstarejšo omembo imena Holermus – Ormož, tj. 16. junij 1273, in je zapisana ter ohranjena na izvirni pergamentni listini v arhivu nemškega reda na Dunaju, smo v muzejski enoti Ormož v razstavišču Grajske pristave Ormož na ogled postavili razstavo najstarejših ohranjenih vedut na starih razglednicah, dodane pa so fotografije panorame Ormoža, ki jih je skozi objektiv ujel priznani ormoški fotograf Ciril Ambrož. Razstavo dopolnjuje tudi nekaj slik s pogledi umetnikov na mesto ob Dravi. Predstavljen bo tudi priložnostni film o Ormožu, ki predstavlja mesto od blizu in daleč. Vedute mesta Ormož in njegove okolice so nastajale od 17. stoletja naprej. Pomemben vir so tudi stare ormoške razglednice od konca 19. stoletja naprej, na katerih je upodobljen Ormož s svojo vinorodno okolico. Poglede na mesto pa so s fotoaparati zabeležili tudi tukajšnji predvojni in povojni fotografi prejšnjega stoletja. Razstava bo na ogled do 25. septembra 2020.

Kartografski zakladi slovenskega ozemlja

NUK, 11. junij 2020 ― Na razstavi bodo kronološko predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih samostojnih prikazov v 16. stoletju vse do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853, ki jih hrani Oddelek knjižničnih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice.  Ozemlje današnje Slovenije so prikazovali že najstarejši evropski zemljevidi, podrobnejše kartografske upodobitve našega ozemlja pa se vrstijo od 16. stoletja. Zaradi takratne obrobne lege današnjega slovenskega ozemlja in posledično njenega nepoznavanja, je bilo območje sprva prikazano dokaj površno. To se je spremenilo v 17. in 18. stoletju, ko so domači ter na slovenskem ozemlju živeči tuji raziskovalci izmerili in prikazali posamezne dele slovenskih dežel. Z narodnim preporodom v drugi polovici 19. stoletja so nastali prvi zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja. Zgodovinski kartografski prikazi danes predstavljajo nepogrešljive vire za razumevanje in poznavanje preteklih pokrajin ter družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali. Z razstavo želimo izpostaviti pomen kartografske kulturne dediščine oziroma zemljevida kot stičišča umetnosti, znanosti in tehnike ter odseva vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev. Obenem želimo izreči priznanje izjemnemu delu kartografov, ki so skozi leta merjenj in opazovanj izrisali »epe« o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami, kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete. Razstava je nastala v sodelovanju dveh ustanov, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja in Narodne in univerzitetne knjižnice.  Avtorji: dr. Renata Šolar (NUK), dr. Primož Gašperič in dr. Matija Zorn (oba GIAM ZRC SAZU) Lokacija: Razstavna dvorana NUK Odprtost: ponedeljek - sobota med 10.00 in 18.00   Odprtje razstave Odprtje razstave Kartografski
Venice's secret service

Venice's secret service

UKM, 11. junij 2020 ― Iordanou, Ioanna Cobiss ID: 15504899 Beneška obveščevalna služba v času renesanse. Zgodovina Založba:  Oxford University Press Letnica:  2019 Področje:  zgodovina

Mesto bere zgodbe iz Avstralije in Oceanije: Nick Cave – Rok Govednik in Tit Podobnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. junij 2020 ― Na seznamu knjig Mesta bere je tudi roman avstralske glasbene in kulturne ikone Nicka Cavea Smrt Zajčija Murija. Tokrat se ne bomo naslonili na adaptacijo po romanu Nicka Cava, temveč bomo pod drobnogled vzelo njegovo ustvarjanje v filmskem svetu. Za izhodišče pa nam bo dokumentarni film o njem 20.000 dni na zemlji (Iain Forsyth, Jane Pollard, 2014), za katerega je sam tudi pisal scenarij. V sodelovanju z Zavodom za uveljavljanje vizualne kulture VIZO. Vnaprej posnet pogovor se bo premierno predvajal v petek, 19. junija ob 19.00 na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije: Poti – Rok Govednik in Tina Poglajen

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. junij 2020 ― Roman Poti: o ženski, ki je sama prepotovala 2700 kilometrov avstralske divjine avstralske avtorice Robyn Davidson je humorno in brez dlake na jeziku napisana knjiga o popotovanju mlade ženske, ki je sama s štirimi kamelami in psico ter nekaj časa v družbi aboriginskega starešine prehodila prostrano avstralsko puščavo. Multimedijsko predavanje bo izhajalo iz istoimenske filmske adaptacije Johna Currana iz leta 2013, ki je bila nominirana za zlatega leva na beneškem filmskem festivalu. Deli bomo primerjali in iskali izrazna sredstva, ki ju bogatijo. V sodelovanju z Zavodom za uveljavljanje vizualne kulture VIZO. Vnaprej posnet pogovor se bo premierno predvajal v petek, 12. junija ob 19.00 na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Angleški bralno-debatni krožek: Outline

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. junij 2020 ― Pogovarjali se bomo o romanu Rachel Cusk z naslovom Outline: pisateljica na poletnem tečaju v Atenah kot učiteljica pisanja bere, se odziva na, pogovarja o in sooblikuje osebne pripovedi tečajnic in tečajnikov o družinskih in intimnih odnosih, o izgubi in ustvarjalnem procesu. Skupina je odprta za vsakogar, pogovori so namenjeni spoznavanju literarnih del in hkrati vadbi angleškega jezika, saj potekajo izključno v angleščini. Udeleženci se po vnaprejšnjem dogovoru izmenjujejo pri vodenju posameznega srečanja.

Knjige v meni puščajo sledi: Mojstrovina

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. junij 2020 ― Odprta bralna skupina, kjer se dvakrat mesečno bralci v sproščenem ozračju pogovarjamo o knjigah, odnosu do prebranega, uvidu lastnega notranjega doživetja ob branju zgodbe; tako dopuščamo, da knjige same najdejo pot do nas in naše notranjosti. V juniju bomo na drugem srečanju brali Mojstrovino Ane Schnabl. Skupino vodi zakonska in družinska terapevtka Katjuša Jakšič.

Knjige v meni puščajo sledi

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. junij 2020 ― Odprta bralna skupina, kjer se dvakrat mesečno bralci v sproščenem ozračju pogovarjamo o knjigah, odnosu do prebranega, uvidu lastnega notranjega doživetja ob branju zgodbe; tako dopuščamo, da knjige same najdejo pot do nas in naše notranjosti. V juniju bomo na prvem srečanju brali Uspavanko Leile Slimani, na drugem 26. junija pa Mojstrovino Ane Schnabl. Skupino vodi zakonska in družinska terapevtka Katjuša Jakšič.

Odprtje razstave Vitraji Aleksandra Sušnika

Kamra.si, 11. junij 2020 ― Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Vitraji Aleksandra Sušnika, ki bo v torek, 16. junija 2010, ob 18. uri v Knežjem dvoru.Aleksander Sušnik nadaljuje z družinsko tradicijo izdelave vitrajev, ki jo je leta 1890 začel njegov praded v Spodnji Šiški v Ljubljani. Ukvarja se z izdelavo in restavriranjem svinčenih in senčil za luči v tiffany tehniki. Je četrta generacija v družini in še vedno uporablja orodja ter predloge svojih predhodnikov.

Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+

COBISS, 11. junij 2020 ― Fasete so bile med najbolj pričakovanimi in obetavnimi značilnostmi tretje generacije knjižničnih katalogov, saj omogočajo nov način navigacije in omejevanje obsežnih rezultatov iskanja na manjše, bolj obvladljive skupke. Fasete se uporabljajo v vseh fazah iskalnega procesa, zlasti pri splošnih poizvedbah. Poleg tega pa ta tehnika uporabnika kataloga nikoli ne vodi v poizvedbo brez zadetkov, saj … Preberi več "Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+"

11. junija 1844 je umrl Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec

Kamra.si, 11. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. junija 1844 je v Možberku ob Vrbskem jezeru na Koroškem umrl Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec. Rodil se je 11. maja 1784 na Potoku v Ziljski dolini na Koroškem.  Urban Jarnik je bil rojen kot tretji sin kmeta, gostilničarja in tovornika Janeza Jarnika, po domače Nadižarja, na Potoku pri Štefanu na Zilji. Z enajstimi leti so mladega Jarnika vpisali na gimnazijo v Celovcu, ki jo je leta 1801 z izvrstnim uspehom zaključil. Od leta 1801 do leta 1803 je študiral filozofijo na liceju v Celovcu, po tem pa nadaljeval s študijem teologije v novoustanovljenem celovškem semenišču, ki ga je od leta 1801 vodil Jurij Japelj. V šolskem letu 1804/05 se je Jarnik vpisal na teološko fakulteto graškega vseučilišča, a se je po izrecni graji krškega ordinariata spet vrnil v domače bogoslovje. V Celovcu je potem do konca študija stanoval izven semenišča. 12. oktobra 1806 je bil z dispenzo (ker še ni dopolnil predpisanih 23 let) posvečen v duhovnika ter postavljen za kaplana v Čajničah (Tultschnig), kjer je ostal tri leta. Od leta 1809 do leta 1811 je bil kaplan v Podkrnosu, nato je od aprila 1811 do marca 1818 deloval kot mestni kaplan v stolni župniji sv. Petra in Pavla v Celovcu, le eno leto (1813/4) je bil vmes »pri Fari« (sv. Egidija). Leta 1813 je dobil tudi kuratni beneficij pri cerkvi sv. Boštjana v meščanskem špitalu (Bürgerspital). 27. marca 1818 je dobil mesto župnika v Šmihelu na Gosposvetskem polju, tik ob tedanji slovensko-nemški jezikovni meji, januarja 1827 pa je dobil z odlokom ilirskega gubernija v Ljubljani deželnoknežjo župnijo v Blatogradu (Možberk, nemško Moosburg) nad Vrbskim jezerom, kjer je 11. aprila 1844 tedaj že slepi pesnik in jezikoslovec umrl.

Bogdan Osolnik – ambasador kulture in pravičnosti

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 11. junij 2020 ― Vabljeni na ogled razstave ob 100. obletnici rojstva novomeškega rojaka, publicista, urednika, politika in diplomata Bogdana Osolnika (1920 –2019) Lokacija: Izložba čokoladnice Olimje, Glavni trg V sklopu jubilejnega leta novomeške pomladi je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v izložbi nekdanje čokoladnice pripravila razstavo ob 100. obletnici rojstva novomeškega rojaka, publicista, urednika, politika in diplomata Bogdana Osolnika (1920 –2019). Razstava prikazuje manj znano plat njegove bogate ustvarjalne in življenjske poti: kot pisca knjig, pesnika, dramatika, bibliofila, poliglota, svetovljana, velikega ljubitelja in podpornika umetnosti in kulture, predvsem pa kot nekdanjega Novomeščana, ki so ga na naše mesto in knjižnico vezali lepi spomini; in ne nazadnje, kot toplega, skromnega človeka, predanega veri v pravičnejši svet. Kot je nekoč sam zapisal, je bil »vedno lačen knjig«. Svojo zasebno zbirko več kot 2000 knjig je pred leti podaril Knjižnici Mirana Jarca, ki je s tem dragocenim darom obogatila temeljno zbirko del z različnih področij iz naše polpretekle zgodovine. Na razstavi je predstavljen izbor Osolnikove dragocene knjižne in domoznanske zbirke, hranjene v novomeški knjižnici. Vljudno vabljeni k ogledu,
še novic