Mestna knjižnica Ljubljana, 26. januar 2021 ― Približno sedmina vrtnic je poimenovana po znanih ženskah. Vrtnice so svoja imena dobile bodisi v znak spoštovanja bodisi iz preračunljivosti, da bo ime zbudilo zanimanje in pripeljalo kupce. V imenih kraljic cvetlic so ovekovečene slavne ženske, žene in ljubice slavnih mož, hčere in tašče, prijateljice, aristokratinje, žene dobrotnikov, narodne junakinje, umetnice, slavne vrtnarice, skrivnostne dame. Ob slikah vrtnic se bo predavatelj sprehodil skozi čas in ob tem nadrobil nekaj ducatov raznovrstnih zgodb. Na sliki sta jugoslovanska kraljica Marija Karađorđević in vrtnica Kraljica Marija, ki je po njej dobila ime. Predavanje je namenjeno ljubiteljem vrtov in vrtnic. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 26. januar 2021 ― Barok je obdobje, ki označuje umetnost, nastalo med leti 1600 in 1750. Ta se je naglo razširil po celotni Evropi in sprejeli so ga predvsem vladajoči sloji, vladarji, ki so sprejemali njegov zgoščeno likovno urejeni slog. Barok je do neke mere izražal tudi duh protireformacije, ki je bila dinamično gibanje z idejo osvoboditi človeka prevelikega pohlepa in ga utrditi v pravi veri. Toda odražal je tudi veliko željo po bogastvu. Je tudi čas absolutizma in odraža centralizirano obrast, kjer vlada samodržec, tiran, vladar z absolutno močjo. Takšen je bil npr. Ludvik XIV koncem 17. stoletja. Baročna umetnost pa je cvetela ne samo v absolutističnih državah, temveč tudi v veliko bolj meščansko urejeni Holandiji. V času baroka, predvsem v 17. stoletju, je znanstvena in filozofska misel postala veliko bolj urejena, sistemska, abstraktna in umetnik je v vsem tem sodeloval. Baročna umetnost je tako postajala zmes ne samo verskega, političnega in intelektualnega razvoja, temveč tudi razvoja znanosti, matematike, fizike. Ta čas je ponovno utrdil katoliško vero, absolutistično državo (merkantilizem) in novo vlogo znanosti. Toda kljub vsemu se je človek začel počutiti veliko bolj svobodnega, predvsem pa upornega glede na oblast, ki ga je zatirala. To je čas večjih kmečkih uporov, sprejemanja človeka kot individuuma, ki se lahko odloča po svobodni volji in to je čas, ko zemlja dokončno postane planet, ki se vrti okoli sonca in ne obratno.

Mestna knjižnica Ljubljana, 25. januar 2021 ― Knjiga je oris zgodovine in antropologije volne, od prvih pojavov obdelane volne vse do postindustrijskega obdobja in sodobnih kultur. Volna je bila pogosto temeljni in simbolni ločevalec družbenih in kulturnih področij, pri čemer je metaforična moč volne proizvedla veliko kontrastnih pojmov. Preko pomena volne in tkanja dr. Slapšakova interpretira mnoge nerazumljive rituale, nam nudi vpogled v tehnike spolnega definiranja, plodnosti nasploh in končno rekonstruira ideje o sožitju človeka in narave, posebej živali. Zgodovinska perspektiva opozarja na širino in perspektive pomenov ter vlogo tehnologije in spremenjenih družbenih odnosov pri njihovem preoblikovanju in obenem razgalja postopke nastajanja rekov, mitov, verovanj, torej vseh narativnih proizvodov nekega imaginarija – z drugo besedo, miturgijo volne. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Knjižnica Postojna, 24. januar 2021 ― Glede na trenutne razmere uporabnike obveščamo, da je v knjžnico mogoče dostopati do izposojevalnega pulta, medtem ko dostop med knjižne police ni dovoljen. Ker poslujemo odgovorno do uporabnikov in zaposlenih vas prosimo, da do izposojevalnega pulta vstopate posamično. Pred vstopom v knjižnico je potrebno obvezno upoštevati varnostno razdaljo do drugih uporabnikov, za izposojo na potujoči knjižnici je potrebno počakati pred vrati vozila. Priporočamo, da si knjižnično gradivo predhodno naročite ter se na oddelkih izposoje oglasite samo za prevzem in vračilo knjižničnega gradiva. Gradivo lahko predhodno naročite: po COBISSu preko servisa Moja Knjižnica po e-pošti na naslov: sikpos@po.sik.si ter telefonu: Enota Postojna: Oddelek za odrasle  – 05 726 50 73 Oddelek za otroke in mladino – 081 604 310 Enota Pivka –  05 757 11 60 Enota Potujoča knjižnica – 031 225 479 Čitalnice knjižnice do nadaljnjega ostajajo zaprte, revije in časopise pa si uporabniki lahko sposodijo na dom, enako kot knjižno gradivo. Uporabnike tudi vabimo, da uporabijo tudi možnosti dostopa do e-knjig in vseh drugih e-gradiv  oziroma  podatkovnih zbirk, ki so dostopne na naši spletni strani. Za ranljive skupine uporabnikov pa je možno tudi pošiljanje naročenega gradiva po pošti na dom. Odprtost knjižnice zagotavljamo skladno s predpisanimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa Covid 19 Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Samo z upoštevanjem vseh navedenih ukrepov bomo zmanjšali možnost za okužbo in s tem ščitili sebe in druge. Za pravilno izvajanje samozaščitnih ukrepov mora odgovornost prevzeti vsak posameznik. Popolne varnosti ni. Zahvaljujemo se vam za natančno upoštevanje navodil in vam želimo prijetno branje.