Mestna knjižnica Ljubljana, 29. januar 2021 ― Iz zbirke zgodbic boste ob kulturnem prazniku poslušali pravljico Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, ki je izšla leta 2004 in jo je, tako kot vse ostale pujsje zgodbe, ilustrirala Kristina Krhin. Izbor se je ponujal kar sam, saj smo v tem neobičajnem času vsi že malce »prehlajeni v srce« in si iz želimo vrnitve v običajno življenje in skorajšnjo pomlad. Skupaj s pujskoma Bibi in Gusti torej odpihnimo otožnost in zajadrajmo z vedrino. Ida Mlakar Črnič je zaposlena v Pionirski - centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo, pri Mestni knjižnici Ljubljana. Izvaja različne bibliopedagoške dejavnosti za otroke v Knjižnici Otona Župančiča: vodi ure pravljic, mladim obiskovalcem iz vrtcev in šol predstavi knjižnico, jih vabi na pravljične sprehode po Ljubljani idr. Soureja vsakoletni Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig in piše strokovne članke s področja mladinske književnosti in bibliopedagogike. Leta 2016 je prejela nagrado Slovenske sekcije IBBY za delovanje na področju promocije mladinske književnosti in branja.Je avtorica več pravljic za otroke in odrasle v slikaniških izdajah.Slikanica O kravi, ki je lajala v luno (založba Miš) je prejemnica nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2016, istega leta pa je bila uvrščena tudi v katalog bele vrane (Internationale Jugendbibliothek München) »White ravens 2016«, v katalog bele vrane je bila uvrščena tudi slikanica Tu blizu živi deklica (založba Sodobnost International) »White ravens 2019. Zbirka pravljic Bibi in Gusti: najboljše zgodbe (založba Didakta) je prejemnica znaka zlata hruška 2020. Pravljico si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Mestna knjižnica Ljubljana, 29. januar 2021 ― Se spomnite Prešernovega Povodnega moža? Lepotice Urške, v katero so se vsi zaljubili, ona pa ni marala nikogar? Plesa na Starem trgu, pod ''lipo zeleno'', kjer Urška ni plesala, dokler... Saj veste... Tokrat vam ga predstavljamo v malo modernejši obliki s pomočjo lego kock. Povodnega moža je upodobil Batman, Urško pa Ariel. Med statisti pa boste zagotovo našli še kakšen znan lik. Pridružite se nam na FB MKL profilu: https://www.facebook.com/mestna.ljubljana. Za krajšanje prostega časa in da lahko preverite svoje vedenje o Francetu Prešernu, smo vam pripravili nabor sledečih aktivnosti: 10 zanimivih dejstev o Francetu Prešernu, kviz o Prešernu in njegovi Juliji, spomin, lažji spomin, težji spomin, Obleci Julijo in Obleci Franceta.

Kamra.si, 29. januar 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, enota Ormož hrani predmete etnološke dediščine širšega ormoškega območja ter s stalnimi in z občasnimi razstavami ter javnim programom širi vedenje o tukajšnji etnološki dediščini. V letu 2020 smo v muzeju našo etnološko zbirko v gradu pri Veliki Nedelji obogatili s številnimi predmeti oziroma z novimi pridobitvami, ki smo jih dobili v dar. V mesečnih predstavitvah postavljamo na ogled nekatere med njimi. V mesecu februarju sta to starinska izrezljana hišna kapelica s kipoma Srca Jezusovega in Marije. Februarska vitrina meseca bo na ogled od 1. 2. do 1. 3. 2021 v Grajski pristavi Ormož, v odpiralnem času muzeja: ponedeljek–petek od 9. do 16. ure, sobota od 9. do 15. ure. Hkrati s povabilom na ogled muzejske vitrine meseca vas z veseljem obveščamo, da smo podaljšali razstavo Ormoški grad – dom, opremljen z okusom, ljubeznijo in s sanjami / Oprema gradu v prvi polovici 20. stoletja do konca februarja 2021. Izbrani pohištveni kosi in oprema, ki je nekdaj lepšala dom zadnje plemiške lastnice Irme Wurmbrand Georgevits, so celostno in z vsemi do danes znanimi podatki oz. ohranjeno dokumentacijo predstavljeni širši javnosti tudi v priložnostni razstavni publikaciji.

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. januar 2021 ― Prešernove pesmi ali avtorske prispevke berejo zaposleni knjižnični delavci iz MKL ter priznani slovenski ustvarjalci, pisatelji, publicisti, intelektualci. Med branjem se prepletajo posnetki glasbenikov, ki smo jih gostili v okviru cikla glasbenih pogovor s koncertom Nova frekvenca. Poleg delavcev Mestne knjižnice Ljubljana sodelujejo dr. Svetlana Slapšak, dr. Edvard Kovač, dr. Matjaž Lunaček, Slavko Bobovnik, Metod Pevec, Aleš Šteger, Vesna Milek, Ksenija Horvat, dr. Sabina Šegula, dr. Mitja Reichenberg, dr. Sarival Sosič, dr. Andreja Sušnik, Andrej Velkavrh, Peter Ribič, Tomaž Lapajne Dekleva, Zdenka Mihelič, Matej Mijatovič, Nina Novak, Ajda Stina Turek, Mihael Hrustelj, Sašo Vollmaier, Just Friends Quartet, Michael Jagger, Tjaša Fabjančič, Manca Udovič, Uroš Buh. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

NUK, 28. januar 2021 ― Podatki o knjigi naslov Kartografski zakladi slovenskega ozemlja = Cartographic treasures of Slovenian territory avtorji dr. Primož Gašperič, dr. Renata Šolar, dr. Matija Zorn vrsta gradiva znanstvena monografija izdajatelja ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika in Narodna in univerzitetna knjižnica jezik slovenski, angleški ISBN 978-961-05-0426-9   Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. Beremo lahko o zgodovini evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografskih prikazih slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidih kot kulturni dediščini. Slikovni del prinaša kronološki prikaz pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja. Format knjige omogoča odličen prikaz kakovostnih reprodukcij zemljevidov od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela današnjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Na koncu je dodan seznam zemljevidov slovenskega ozemlja v obravnavanem obdobju. Prikazana je bogata slovenska kartografska dediščina. Monografija je dvojezična, saj je bila kartografija na slovenskem del širše srednjeevropske kartografije in je zato zanimiva tudi za širšo regijo. Elektronska naročilnica     Po oddaji naročila vam bomo na navedeni elektronski naslov poslali oceno stroškov in opis možnosti za plačilo.  Spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice Besedila na razstavi so delno povzeta po monografiji Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko nastanejo prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do konca 19. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo.  OGLEJ SI SPLETNO RAZSTAVO        Naročilo monografije Kartografski za

Knjižnica Novo Mesto, 28. januar 2021 ― Na YouTube kanalu novomeške knjižnice je na povabilo splošnih knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja dr. Željko Ćurić spregovoril o kriznih obdobjih in odzivih nanje. Na YouTube kanalu novomeške knjižnice je na povabilo splošnih knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja dr. Željko Ćurić spregovoril o kriznih obdobjih in odzivih nanje. Pri tem je poudaril, da univerzalna kriza ne obstaja. Kriza ni odvisna od samega poteka dogodkov, temveč načina, kako posamezniki te dogodke doživljajo in se nanje odzivajo. Krize s sabo vedno prinašajo določene spremembe, ki so lahko pozitivne ali negativne, vsekakor pa so spremembe »dodana vrednost«, zaradi katerih je kriza sploh smiselna. Ne glede na to, za kakšne vrste krizo gre, je potek doživljanja krize zelo dobro preučen in poteka po določenih fazah. Od faze šoka, do zanikanja realnosti, frustracije, obupa in žalovanja, pa do faz, ko se začnemo iz krize pobirati in se iz nje nečesa novega naučimo, do faze finalizacije, ko se kriza konča. Bližnjic ni, tudi strokovnjaki morajo skozi vse faze. »Morda je meni nekoliko lažje, ker se občasno zavem, da je to, kar doživljam, normalen odziv na to, kar se dogaja z mano.« Je pa od posameznikov odvisno, koliko časa bo posamezna faza trajala. Pri tem izkušnje niti ne igrajo pomembne vloge. »Pri doživljanju kriznih dogodkov ne gre toliko za debelo kožo, temveč bolj, da smo vsi krvavi pod kožo«, je še dodal. Dokler kriza poteka po pričakovani krizni krivulji, ni razlogov za skrb, skrbi pa ga, ko pride do zastoja in oseba obtiči v eni izmed faz poteka krize. In kako preprečimo zastoje pri sebi ali drugih? Priporočamo ogled predavanja, ki je v celoti na ogled na YouTube kanalu novomeške knjižnice oz. s klikom na povezavo. Vsekakor pomaga zavedanje, da je »kaos trenutni red, ki ga ne razumem. Trenutno je situacija s koronavirusom kaotična, ker o njem zelo malo vemo. Ko bomo vedeli več, bo tudi situacija bolj obvladljiva. To, kar trenutno doživljamo, bo bodisi sestavni del