Novice

knjižnice

8. februarja 1895 se je na Dolnji Prekopi rodil Jože Cvelbar, pesnik in slikar.

Kamra.si, 8. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februarja 1895 se je na Dolnji Prekopi rodil Jože Cvelbar, pesnik in slikar. Umrl je 11. julija 1916 (Asiago na Monte Cucca). Jože Cvelbar se je rodil 8. februarja 1895 na Dolnji Prekopi blizu Kostanjevice. V l. 1907/08–1914/15 je obiskoval novomeško gimnazijo. Po kratkem usposabljanju v oficirski šoli je v začetku l. 1916 odšel na fronto na Kras, nato na Tirolsko, kjer je bil 9. julija hudo ranjen, dva dni kasneje, 11. julija 1916, pa je na brigadni sanitetni postaji na Monte Cucca v Tirolskih Alpah umrl. Že kot dijak – četrtošolec je sodeloval s pesmijo in slikami pri dijaškem rokopisnem listu Izpod Gorjancev. V tem listu je pesmi objavljal pod psevdonimom Jože Gorjančev, ilustracije pa s kraticama svojega pravega imena. Objavljal je tudi pod psevdonimoma Dolenjčev Cene in Cvetko Gorjančev. Njegova prva pesem z naslovom Zimska je izšla v dijaškem listu Zora. Pesmi in črtice je objavljal v revijah: Zvonček, Vrtec, Angelček, Domači prijatelj, Dom in svet. Pisal je tudi dnevnik. Zapustil je veliko število risb in slik. Večje število njegovih pesmi in odlomkov iz dnevnika je bilo objavljenih v listih in revijah: Vrtec, Trije labodje, Naprej, Odmevi, Modra ptica, Mladika. L. 1938 je izšlo njegovo Izbrano delo, ki ga je uredil in zanj napisal spremno besedo France Koblar. V novomeški knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo del njegove osebne in literarne zapuščine. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cvelbar-joze/Avtor gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto Priporočamo tudi: Cvelbarjeva umetniška pot

8. februarja 1945 je umrl Ožbalt Ilaunig, sodnik in pisatelj

Kamra.si, 8. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februarja 1945 je v Lenartu v Slovenskih goricah umrl Ožbalt Ilaunig, sodnik in pisatelj. Rodil se je 26. julija 1876 v Rebrci pri Železni kapli. Dr. Ožbalt Ilaunig je bil nezakonski sin revnih staršev Marije Brumnik iz Reberce in Janeza Ilauniga iz Apač. Njegova starša sta bila delavca pri bogatem kmetu v Reberci. Sina sta dala v oskrbo k dedku in babici, kjer je živel enajst let ter očeta in mater videval samo ob nedeljah. Svoja otroška leta preživel kot pastir, po okoliških hribih je pasel kozi svojega dedka. Pri sedmih letih bi moral začeti s šolo, ker pa je živel pri starih starših na odročnem kraju, učitelj, ki je otroke popisoval po hišah, ni vedel, da je tam še kak otrok. Kasneje je izvedel za šoloobveznega otroka pri Ilaunigovih starih starših in kmalu so dobili poziv, da morajo Ožbalta poslati v Žitaro vas v ljudsko šolo. Tako je leta 1884 začel obiskovati pravo šolo.

Koncert Janija Modra

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. februar 2021 ― Prisluhnili bomo koncertu kitarista Janija Modra, ki je svoje znanje izpopolnjeval v Gradcu, sicer pa je diplomant Berkleeja. .Znan je predvsem po skladbah, polnih presenečenj, in raziskovanju, medtem ko kot profesor na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na Akademiji za glasbo svojim učencem širi obzorja ter jih spodbuja k lastni kreativnosti in izražanju. Z Igorjem Matkovićem je pred časom ustanovil založbo Modigo, pri njej pa je izšel tudi album The Path of 01, ki ga je posnel z zasedbo, poimenovano Ecliptic. Koncertu lahko prisluhnete  prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Nova frekvenca – Jani Moder

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. februar 2021 ― Jani Moder bo gost drugega večera pete sezone Nove frekvence. Gre za kitarista, ki je svoje znanje izpopolnjeval v Gradcu, sicer pa je diplomant Berkleeja. Beseda bo v pogovoru s kritičarko in glasbeno publicistko ter urednico Nino Novak tekla o založništvu, vnašanju elektronskih efektov v jazzovsko glasbo, želji po preseganju meja, ki jih narekuje sam instrument, razvejanosti slovenske jazzovske scene in spletnih koncertih, ki že celo leto zamenjujejo živo glasbeno izkušnjo pod koncertnimi odri. Pogovoru sledi solistični koncert Janija Modra. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

6. februarja 1957 je v Zagrebu umrl Rudolf Stermecki, slovenski veletrgovec

Kamra.si, 6. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. februarja 1957 je v Zagrebu umrl Rudolf Stermecki, slovenski veletrgovec. Rodil se je 22. aprila 1876 v Brezovici na Bizeljskem. Po končani osnovni šoli se je v Brežicah izučil za trgovskega pomočnika. Najprej je služboval v Kočevju in Žužemberku, leta 1905 pa se je naselil v Celju. Na križišču takratnih Rotovške in Graške ulice (danes vogal Stanetove in Prešernove) je odprl lastno manufakturo in modno trgovino, v kateri je najprej delal z enim pomočnikom in enim vajencem. Zaradi izjemne podjetnosti lastnika je podjetje vztrajno raslo. Leta 1911 je od Celjske posojilnice kupil še sosednjo hišo, v kateri je imel slovensko tiskarno Dragotin Hribar, in jo svoji pripojil. Tako je nastal tloris poslopja, ki ga je potem večkrat predelal in mu dal dokončno obliko in vsebino v letih 1937/39. Nastala je nova veleblagovnica, opremljena po takrat najsodobnejših poslovnih standardih. Stranice poslopja so merile 25 m, zgradba je imela 4 nadstropja in je bila v celoti podkletena. Tla je povsod pokrival parket, stavba je premogla električno dvigalo, centralno kurjavo in lastno telefonsko centralo.

Kulturni praznik na spletu

Knjižnica Logatec, 5. februar 2021 ― Spoštovani člani, pred nami je kulturno podaljšan konec tedna. Ker trenutne razmere ne omogočajo, da bi se v živo srečali ob državnem kulturnem prazniku, vas vabimo, da ga z nami proslavite na medmrežju, in sicer vas vabimo na pripovedovalski večer, v Jurčičevem letu posvečen Josipu Jurčiču, ki bo premierno predvajan v nedeljo, 7. februarja, ob […]

Infodan

Knjižnica Novo Mesto, 5. februar 2021 ― Društvo novomeških študentov v petek, 26. 2., od 16. do 18. ure vabi na že tradicionalni Infodan. Društvo novomeških študentov v petek, 26. 2., od 16. do 18. ure vabi na že tradicionalni Infodan, namenjen vsem dijakom tretjih in četrtih letnikov, ki še niso povsem odločeni, kateri študij bi izbrali.  Ne gre za klasični informativni dan, temveč za sproščeno predstavitev in pogovor s študenti, ki bodo z veseljem podelili svoje izkušnje s študijem in vam na ta način pomagali pri odločitvi. Več o samem poteku si lahko preberete na Facebook dogodku, prijava na dogodek pa je mogoča preko te povezave.

5. februarja 1926 se je v Sežani rodila Jolka Milič, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka.

Kamra.si, 5. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. februarja 1926 se je v Sežani rodila Jolka Milič, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka. Umrla je 21. januarja 2021 v Sežani. V družini Jožeta (Pepija) Miliča in njegove žene Ivanke Perhavc, poročene Milič, so se rodili trije otroci: prvorojenka Vilemira, drugorojenka Jolka in nato še sin Josip (Učo), svetovno znani pulmolog. Jolka Milič je osnovno šolo obiskovala v Sežani. Leta 1947 je maturirala na italijanskem učiteljišču, kjer je v enem letu opravila vse tri razrede. V mladih letih je obiskovala tečaje slovenščine in francoščine. Nekaj časa je službovala kot bančna uradnica, kjer je bila zaposlena tudi Tončka Ravbar, sestra Srečka Kosovela, s katero sta se pogosto pogovarjali o poeziji. Zaradi svoje ljubezni do književnosti je Jolka opustila poklic bančnice in se odločala za status neodvisne ustvarjalke. Od leta 1954 objavlja kritike, esejistično prozo, pesmi in prevode v slovenskem in zamejskem periodičnem tisku. Leta 1972 so v Pesniških listih pri založbi Lipa izšle njene Pesmi (lepljenke). Seznam avtorjev, katerih dela je prevajala, zajema več kot 170 imen pesnikov in pesnic slovenske in svetovne književnosti.

5. februarja 1919 je v Novem mestu umrl Rihard Dolenc, sadjar, vinogradnik, pedagog in publicist.

Kamra.si, 5. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. februarja 1919 je v Novem mestu umrl Rihard Dolenc, sadjar, vinogradnik, pedagog in publicist. Rodil se je 31. januarja 1849 v Podbrjah (Podnanos). Rihard Dolenc se je rodil na gradu Rožnik, v Dolenčevi graščini v Podbrjah (Podnanos). Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, realko v Ljubljani in zaključil v Gorici. Že od otroštva je čutil veselje do narave, kmetijstva in vinogradništva, zato si je izbral študij na višjih kmetijskih šolah. Po končanem študiju je prevzel ravnateljstvo novoustanovljene dvoletne slovenske kmetijske šole na Slapu pri Vipavi(1873), s katero se je leta 1886 preselil na graščino Grm pri Novem mestu in jo zelo uspešno vodil vse do upokojitve leta 1907. Ker primernih učbenikov ni bilo, je kar sam napisal vse učno gradivo. Kmetijska šola na Slapu je pod njegovim vodstvom veljala za gospodarsko najbolj aktivno šolo v avstrijskem delu monarhije. Napisal je veliko strokovnih in praktičnih knjig, priročnikov za sadjarstvo in vinogradništvo ter čebelarstvo in svilarstvo, ki se je takrat začelo razvijat. Kot samostojne publikacije so izšle Sadjarstvo ali ovočarstvo (1887), Navod, kako naj se češplje suše in slivovec kuha (1872), Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti (1888, 1891).
Realitetna terapija v praksi

Realitetna terapija v praksi

UKM, 4. februar 2021 ― Jezik Slovenščina William Glasser S pomočjo mononografije boste odkrili, da obstaja enostavna in logična razlaga za vse, kar ljudje počnemo, pa če je na videz še tako noro in nerazumljivo. Spoznali boste, da obstajajo dejanske možnosti in da lahko dokaj hitro najdemo boljše rešitve in zaživimo polnejše življenje; včasih tega ne zmoremo doseči sami in potrebujemo pomoč strokovnjaka ... (Bosiljka Boba Lojk v spremni besedi knjige) COBISS ID: 43470851   Psihologija Založba:  Evropski inštitut za realitetno terapijo Letnica:  2020 Področje:  Psihologija

Prešernov dan v ptujskem muzeju

Kamra.si, 4. februar 2021 ― Sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož vas v ponedeljek, 8. 2. 2021, vabijo, da skupaj z njimi proslavite Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. V ta namen so pripravili dan odprtih vrat ter zanimiv spletni program. PROGRAM V ŽIVO Ptujski grad- od 10. do 16. ure: prost vstop v muzejske zbirke v Ptujskem gradu- od 10. do 16. ure: Uganke neugnanke, doživljajski sprehod po muzejskih zbirkah za družine (samostojni ogled) Miheličeva galerija, Ptuj- od 10. do 16. ure: prost v stop na razstavo M+A+S sezuje tudi vas! Razstava Anke Krašna, Metke Kavčič in Saše Bezjak. Salon umetnosti, Ptuj- od 10. do 13. ure: prost vstop na razstavo Med hvalo in pozabo / Ivan Bajde (1855–1920) in njegovi nenavadni glasbeni izumi.  Grad in Grajska pristava Ormož:- od 9. do 15. ure: prost vstop v muzejske zbirke v gradu in Grajski pristavi Ormož Program v živo se izvede, če bodo epidemiološke razmere in vladni ukrepi to dovoljevali. Muzej si pridržuje pravico do sprememb, ki bodo objavljene na www.pmpo.si. SPLETNI PROGRAM Ptujski grad: obogatena resničnost s pametnimi očali, posnetek predstavitve projekta Samostanska dela iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, posnetek predstavitve priprav na razstavo Ormoški grad - dom, opremljen z okusom, ljubeznijo in sanjami  / oprema gradu v prvi polovici 20. stoletja, 360 VR posnetek predstavitve razstave z avtorico Manico Hartman. M+A+S sezuje tudi  vas! 360 VR posnetek predstavitve razstave. Razstavo in umetnice predstavlja kustosinja Stanka Gačnik. Vezene slike, posnetek delavnice za družine ob razstavi M+A+S sezuje tudi vas! Vstajenje mitreja, dokumentarni film o prenovi 3. mitreja in mitraizmu na Ptujskem. Scenarij in režija: Mihael Toš; Produkcija: Tosch.Tv, PMPO, Mestna občina Ptuj, Hotel Mitra Ptuj. Vsebine bodo 8. februarja 2021 objavljene na YouTube kanalu Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož https://www.youtube.com/channel/UCaliiqyb4uUgm2vbpsp3fkw, povezave na vsebine pa na:spletni strani www.pmpo.si,Facebooku https://www.facebook.com/pok

4. februarja 1894 je umrl (Antoine-Joseph) Adolphe Sax, izumitelj saksafona

Kamra.si, 4. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. februarja 1894 je umrl (Antoine-Joseph) Adolphe Sax, izumitelj saksafona. Rodil se je 6. novembra 1814. Tako kot njegov oče, Charles-Joseph Sax, je bil tudi Adolphe izdelovalec glasbil. S to obrtjo se je začel ukvarjati v mladosti in pri petnajstih že sodeloval na tekmovanju izdelovalcev instrumentov. Hkrati pa je študiral tudi flavto in klarinet na Kraljevi pevski šoli v Bruslju. Medtem ko je njegov oče izdeloval konvencionalna glasbila, da je lahko prehranil družino, je Adolphe pričel z akustičnimi raziskavami in z oblikovanjem novih inštrumentov, pri dvajsetih pa je svoj izdelek prvič patentiral. Šlo je za izboljšavo basovskega klarineta. Leta 1841 se je preselil v Pariz, kjer je skonstruiral mnogo instrumentov in jih poimenoval po sebi, poleg razvpitega saksofona še sakshorn (ali saksofonski rog), sakstrobento itd. Leta 1840 skonstruirani saksofon je bil zaradi svoje značilne barve zvoka kmalu uporabljen v glasbenih zasedbah. Eden prvih skladateljev, ki ga je vključil v svojo partituro, je bil Hector Berlioz (1842). Instrument je bil patentiran šele, ko so bile skonstruirane tudi vse njegove različice glede na obseg tonskih višin, ki jih je lahko proizvajal. Med skladatelji resne glasbe, ki so prvi uporabljali ta instrument v svojih skladbah so predvsem francozi: Maurice Ravel (v orkestraciji skladbe »Slike z razstave«, Modesta Mussorgskega), Jules Massenet, Georges Bizet, Camille Saint-Saëns in drugi.
še novic