Novice

knjižnice

Kako svetliti misel in počutje

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 23. februar 2021 ― Leto 2020 je bilo eno zelo posebno leto. Ne le zaradi dodatnega dne, ki se pojavi vsake štiri leta, pač pa tudi in predvsem zaradi koronavirusa, ki se je zajedel v vse pore našega življenja. Prekrižal nam je načrte, marsikaj postavil na glavo, fizično nas je oddaljil, na mnogih področjih nam je zvezal roke ali nas celo ohromil. A v Medobčinski splošni knjižnici Žalec ne mirujemo. Če so obstale prireditve, kot smo jih bili vajeni doslej, nismo obstali ljudje. Pretekla leta smo se družili v knjižnicah, zdaj pa prihajamo k ...

Rimbaud, za vedno – dr. Matjaž Lunaček

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. februar 2021 ― Letos obeležujemo 130-letnico smrti francoskega poeta Arthurja Rimbauda, ki je s svojo izjemno pesniško nadarjenostjo zaznamoval konec 19. stoletja in ves kasnejši čas. Imamo ga lahko za enega redkih pesniških genijev. Zanj je značilno, da ostaja ves čas hipermoderen. Obletnica je priložnost za predstavitev esejistične knjige Matjaža Lunačka Rimbaud, za vedno, ki je izšla konec lanskega leta (Založba ŠKUC). Knjiga je zasnovana kot svojevrstna poetična biografija. V njej se avtor podrobno ukvarja z pesnikovim opusom in njegovim življenjem preko kategorij, kot so ljubezen, vera, krivda, prijateljstvo, zavist, sram, delo, narava, trpljenje, askeza, molk, smeh...Knjiga je rezultat avtorjevega večletnega ukvarjanja s pesnikom. V njej so pesmi v slovenščini in v originalu. Doslej neprevedene pesmi so zbrane na koncu knjige. Za prevode je poskrbel pesnik in prevajalec Brane Mozetič. Pogovor z avtorjem bo vodila Ana Tavčar Pirkovič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Sonaravno vrtnarjenje – Jerneja Jošar

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. februar 2021 ― Jerneja Jošar je univ. dipl. inženirka agronomije, ki svoje akademsko znanje že dve desetletji nadgrajuje s praktičnim delom. Prisega na ekološko, zato pri njej najdete samo ekološko certificirane izdelke. Svoje znanje in izkušnje podaja tudi preko medijev. Videli jo boste kot redno gostjo v oddaji Dobro jutro, piše članke za različne tiskane in elektronske medije, predava, je gostja radijskih oddaj in raznih vrtičkarskih prireditev, je načrtovalka trajnostnih vrtov in balkonov, ozelenjevanja notranjih prostorov ter osebna svetovalka. Svoje dosedanje izkušnje je strnila v štirih vrtnarskih priročnikih: Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Vrtnarimo z Jernejo, Moj vrt je lahko balkon in Z Jernejo do zdravega vrta. Njeno poslanstvo je pokazati ljudem, kako lahko vrtnarijo vsi, tudi tisti, ki jim primanjkuje prostega časa ali tisti, ki jim že počasi pešajo moči. Lahkoten način sonaravnega vrtnarjenja želi približati vsem generacijam. Prezaposleni, ki so prepričani, da za vrtnarjenje nimajo časa, dobijo pogum za nov korak, mlade navduši in jim vzpodbudi željo po vrtnarjenju, starejšim olajša delo na vrtu. Na njenem vrtu ni prekopavanja, pletja, okopavanja in vsakodnevnega zalivanja v poletni vročini in suši. Da je vrtnarjenje prijetno druženje z rastlinami, sprostitev ter užitek in ne obveznost in mukotrpno delo, vedo že mnogi, ki sledijo njenim napotkom. Pogovor bo vodil Peter Ribič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Starejša železna doba na Slovenskem: čas sprememb in inovacij ter prostor sodobnih raziskav v arheologiji – doc. dr. Matija Črešnar

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. februar 2021 ― Starejša železna doba (pribl. 800–300 pr. n. št.) je čas velikih sprememb, ki segajo na številna področja takratne družbe in kulture. To je čas monumentalnih gradenj, ko na vrhovih številnih hribov dominirajo utrjene višinske naselbine oz. gradišča obdana z več metrov visokimi okopi. V njihovi okolici se pogosto razprostirajo grobišča z desetinami grobnih gomil, ki dosegajo premere tudi po več deset metrov. Ob tem pa ni povsod tako in prostor današnje Slovenije je v tem času izredno kulturno barvit. Starejša železna doba pa je tudi obdobje, o katerem smo v zadnjih letih izvedeli veliko novega, saj je predmet številnih sodobnih interdisciplinarnih raziskav, ki odstirajo do pred kratkih nepredstavljive detajle iz življenj takratnih posameznikov in skupnosti. Dr. Matija Črešnar je docent na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sodeluje tudi v projektih v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Slika: Izkopavanje peči za taljenje železove rude iz starejše žlezne dobe na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah (Arhiv Oddelka za arheologijo FF UL). Vabimo vas tudi, da si ogledate dokumentarec Forenziki železne dobe (RTV Slovenija), ki prikazuje sodobne arheološke metode, ki jih bo predavatelj omenjal tudi sam pri svojem predavanju.  Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Karantena. Rim. - Janko Petrovec

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. februar 2021 ― V knjigi Karantena.Rim. (Založba Goga, 2020) nam novinar Janko Petrovec v vse prej kot suhoparnem poročevalskem slogu postreže z iskrenimi zapisi o občutkih in mislih, ki so se mu porajali med tem, ko je preživljal karanteno v Rimu, glavnem mestu ene izmed držav, ki jo je epidemija najhuje prizadela. Samota in stiska sprožata tudi spomine na druge nesreče – iz mest, ki so jih porušili potresi, z ladij, ki rešujejo begunce. Janko Petrovec je človek številnih poklicev – poznamo ga kot prevajalca iz italijanščine, kot gledališkega igralca in dobitnika Borštnikove nagrade, kot nagrajenega novinarja in dolgoletnega sodelavca RTV Slovenija. Od leta 2016 je dopisnik iz Rima in iz napetih italijanskih izkušenj je zrasla tudi knjiga Karantena.Rim. Pogovor bo vodil Slavko Bobovnik. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana. Foto: Iris Rupnik

23. februarja 1899 se je v Dresdenu rodil Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist.

Kamra.si, 23. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. februarja 1899 se je v Dresdenu rodil Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist. Umrl je 29. julija 1974 v Münchenu.  Kästner spada med najbolj brane mladinske pisatelje. Po tem, ko je v Nemčiji pred drugo svetovno vojno prišla na oblast Hitlerjeva NSDAP, Kästner zaradi svojega socialnega in kritičnega realizma, ni smel več objavljati, njegove knjige pa so celo zažigali. Po vojni je začel spet pisati in se ukvarjati tudi s pisanjem filmskih scenarijev. Med letoma 1957 in 1962 je bil predsednik nemškega PEN kluba. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Erich_K%C3%A4stner  

22. februarja 1987 je v umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom

Kamra.si, 22. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1987 je v Ljubljani umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom. Rodil se je 26. julija 1903 v Vodnjanu pri Pulju. Dominko je študiral fiziko na Univerzi v Bologni in tu leta 1929 doktoriral. Za svoje delo je prejel visoko nagrado te univerze. Prve strokovne članke je leta 1931 objavil v astronomski reviji Coelum. V letih od 1927 do 1930 je bil predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija; do 1931 je bil pomočnik na astronomskem inštitutu v Bologni, leta 1932 je prišel v Jugoslavijo. Od leta 1932 do 1938 je delal v Astronomskem observatoriju v Beogradu (AOB) kot pomočnik opazovalec. V tem času je objavil strokovne članke v publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba (1934 do 1938). Bil je med ustanovitelji jugoslovanskega astronomskega društva in (1935 do 1940) sourednik poljudnoznanstvene revije Saturn. Od leta 1938 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju v Beogradu in profesor na beograjskih gimnazijah, 1941 do 1942 je bil v gestapovskem zaporu in taborišču na Banjici. Po osvoboditvi Beograda leta 1944 se je prijavil v 5. udarno krajiško divizijo, pozneje pa v brigado Italia ter sodeloval v bojih na sremski fronti. Leta 1946 je postal astronomski opazovalec in leta 1947 znanstveni sodelavec pri AOB. Ob ustanovitvi stolice za astronomijo leta 1948 na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Ustanovil je Astronomsko-geofizikalni observatorij AGO s potresno postajo na Golovcu v Ljubljani. Skupaj z Vladom Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije pri nas in si prizadeval za upoštevanje njenih izsledkov pri gradnjah; tako je SRS še pred skopskim potresom izdelala pravilnik o varnejši gradnji. Vodil je strokovno skupino, ki je po večletnih meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija (astronomsko dolžino, širino in smer poldnevnika (meridijana)). Bil je pobudnik češko-jugoslovanskega projekta gradnje Observatorija na Hvaru.

21. februarja 1915 se je v Gornjih Slavečih pri Gradu na Goričkem rodil Anton Vratuša, politik, diplomat, publicist in slavist.

Kamra.si, 21. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1915 se je v Gornjih Slavečih pri Gradu na Goričkem rodil  Anton Vratuša, politik, diplomat, publicist in slavist. Umrl je 30. julija 2017 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1941 iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za tem še doktoriral z razpravo Levec in Ljubljanski zvon. Kmalu po začetku vojne v Jugoslaviji se je pridružil NOB, zaradi česar je moral v naslednjem letu in pol prestati internacijo in več taborišč v Italiji. Po kapitulaciji Italije se je spet pridružil slovenskim partizanom, kjer je do konca vojne opravljal vojaške in politične dolžnosti. Od leta 1945 dalje je bil na visokih političnih funkcijah v Beogradu in Ljubljani. Med najbolj vidnimi sta bili funkciji podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS (podpredsednik zvezne oz. predsednik republiške vlade). Bil je tudi ambasador (veleposlanik) SFRJ pri Organizaciji združenih narodov. Ker je v Beogradu leta 1950 končal še študij politologije, je lahko postal redni profesor političnih ved na Univerzi v Beogradu in na FSPN (danes Fakulteta za družbene vede) v Ljubljani. Objavil je številne članke o gospodarskih in političnih temah Jugoslavije, gibanju neuvrščenih, narodnih manjšinah, trajnostnem razvoju in drugem.

20. februarja 1920 je v Gradcu umrl Josip Savinšek, od leta 1871 Jožef vitez pl. Savinschegg, kranjski pravnik, politik in graščak v Metliki.

Kamra.si, 20. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. februarja 1920 je v Gradcu umrl Josip Savinšek, od leta 1871 Jožef vitez pl. Savinschegg, kranjski pravnik, politik in graščak v Metliki. Rodil se je 10. novembra 1831.  Bil je sin Andreja Savinška, graščaka v Metliki. Na Dunaju je doktoriral iz prava. Nekaj časa je bil aktiven v vojski in je leta 1870 postal nadporočnik v konjenici Kranjske deželne brambe. Imel je velik vpliv na dogajanje v Beli krajini v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1865 je sodeloval pri ustanovitvi Narodne čitalnice v Metliki. Na njegovo pobudo so leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno obrambo na Slovenskem. Od leta 1867 do 1882 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru v kuriji veleposestnikov. Kot poslanec si je še posebej prizadeval, da bi po ukinitvi vojne krajine Žumberk vrnili Kranjski. Na deželnozborskih volitvah leta 1895 je nastopil kot kandidat Katoliško narodne stranke za poslanca dolenjskih mest v kmečki kuriji, a je premočno izgubil proti liberalcu Ivanu Tavčarju. Leta 1899 je moral zaradi dolgov družinski grad Metlika prodati in se je za stalno preselil na Dunaj. Leta 1871 mu je cesar podelil plemištvo s stopnjo viteza. Postal je vitez pl. Savinschegg. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_Savin%C5%A1ek Priporočamo tudi: https://belokranjski-muzej.si/post/491647/vsa-cast-in-slava-josipu-savinsku-ustanovitelju-pozarne-brambe-in-zadnjemu-metliskemu-grascaku

Besede brez meja: migrantska literatura

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― Izhodišče za pogovor bosta knjigi: Alpha: od Abidjana do Gare du Norda in Spredaj je hodil Baboucar. Na pogovoru, ki ga bo vodila Petra Meterc, bodo sodelovale Katja Zakrajšek, Ana Aleksandra Gačić in Aigul Hakimova. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 929 6239 5251).

Številne pomladi naših življenj – mag. Marko Ogris

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― Pomlad je mesec prebujanja narave, živih barv, zvokov, vonjav, svetlobe in novih energij. Kakor vsa živa bitja tudi ljudje močno občutimo to vsakoletno renesanso življenja. Kakor je v življenju narave in kozmosa nenehno prisotna težnja po porajanju novega, tako je tudi v življenju človeka ob kroženju letnih časov prav pomlad tisti čas, ki slehernega posameznika z vso silo spodbudi k njegovi sposobnosti porajanja in spočenjanja. Kako to notranjo spodbudo erosa k porajanju in spočenjanju občutimo letošnjo pomlad po tako nenavadno dolgi zimi? Naša tokratna bralna iztočnica bo med drugimi knjiga Marka Uršiča – Štirje časi: Pomlad. Dogodek bo potekal preko aplikacije Google Meet, prijava na janez.sedej@mklj.si. Povezava https://meet.google.com/udw-tasp-sjr Štirje časi so dani človeku: preteklost, sedanjost, prihodnost – in večnost." (Marko Uršič, Štirje časi - pomlad)      

Slovanski bralni klub: Obletnica mature

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― Na drugem spletnem srečanju Slovanskega bralnega kluba v letu 2021 bomo spregovorili o zbirki kratkih zgodb Obletnica mature pisateljice Lamije Begagić. Rdeča nit kratkih zgodb je neuresničena obletnica mature, na kateri si ljudje pripovedujejo kratke reze iz svojega življenja. Vendar ne gre za klasične zgodbe z obletnic, gre za odlomke iz življenj, kratka potovanja skozi stanovanja, spalnice, postelje, avtomobile nekdanjih sošolcev v povojni Bosni in Hercegovini ali v diaspori. Vojna ni neposredna tema nobene zgodbe, med vrsticami pa razberemo, kako vse je protagoniste zaznamovala. Gostja pogovora, ki ga bo vodila Tatjana Jamnik, bo prevajalka Đurđa Strsoglavec. Prijava Udeležba je brezplačna, potekala bo preko spletne aplikacije google meet. Prijave sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. V Slovanskem bralnem klubu izpostavljamo najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literarne tradicije. O knjigah v sproščenih pogovorih razpravljamo z njihovimi prevajalkami in prevajalci ter ustvarjalkami in ustvarjalci. Bralni klub vodita slavistki Tatjana Jamnik in Jana Šnytová. Program ponedeljek, 25. 1. 2021, ob 18. uriKarel Čapek: Bela bolezen. Prev. Fran Albreht. Ljubljana: SNG Drama, 1937. 59 strani. (drama | češka književnost)ponedeljek, 22. 3. 2021, ob 20. uriLamija Begagić: Obletnica mature. Prev. Đurđa Strsoglavec. Ljubljana: eBesede, 2011. 145 strani. (kratka proza | bosanska književnost)Gostja: prevajalka Đurđa Strsoglavec ponedeljek, 20. 9. 2021, ob 18. uriBoris Akunin: Ahilova smrt. Prev. Lijana Dejak. Ljubljana: Modrijan, 2008. 320 strani. (roman | ruska književnost)Gostja: prevajalka Lijana Dejak ponedeljek, 22. 11. 2021, ob 18. uriOlga Tokarczuk: Jakobove bukve. Prev. Jana Unuk. Vnanje Gorice: KUD Police Dubove, 2017. 936 strani. (roman | poljska književnostGostja: prevajalka Jana Unuk Organizatorji: Slovanska knjižnica, Kulturno-umetniško

Literatura v mestu: pogovor o Ivanu Tavčarju – dr. Miran Hladnik in dr. Blaž Vurnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― V letošnjem letu mineva 170 let, odkar se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil pisatelj, politik in župan mesta Ljubljane (1911– 1921) Ivan Tavčar. O njegovem življenju in delu bomo spregovorili z literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom z Oddelka za slovenistiko FF UL in kustosom za novejšo zgodovino dr. Blažem Vurnikom iz Mestnega muzeja Ljubljana. Med drugim nas bo zanimala podoba Ljubljane v Tavčarjevem času, njegovo županovanje ter zgodovinski roman Izza kongresa. Literatura v mestu je cikel treh pogovornih večerov z literarno-domoznansko tematiko. Povezovala jih bo Erika Marolt. Pogovor bo mogoče spremljati na FB strani mestne knjižnice Ljubljana: https://www.facebook.com/mestna.ljubljana   Ponosni smo bili, da moremo služiti možu, ki ima nevenljive zasluge za našo najboljšo književno umetnost, za kulturni, socialni in gospodarski napredek slovenskega naroda. Odlomek iz poslovilnega pisma uradnikov magistrata, junij 1921

19. februarja 1949 je v Novem mestu umrl Ivan Koštiál, slovenski pedagog in jezikoslovec

Kamra.si, 19. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. februarja 1949 je v Novem mestu umrl Ivan Koštiál, slovenski pedagog in jezikoslovec. Rodil se je 27. julija 1877 v Gradcu. Na Dunaju in v Gradcu je študiral slovenščino in klasično filologijo, kjer je leta 1898 diplomiral. Od 1899 je poučeval na srednjih šolah v Novem mestu in Ljubljani, na slovenskem moškem učiteljišču v Kopru (1902-1909) in Gorici (1909-1919), nato pa je do upokojitve učil na gimnaziji v Novem mestu. Marjan Mušič ga v knjigi Novomeška pomlad opisuje kot dobrega profesorja: »Kot vihra je vselej točno ob uri v razred privršal profesor slovenščine in srbohrvaščine Ivan Koštiál. Hrup, ki ga je povzročil s čiščenjem in opihavanjem katedra, se je mešal z razigranostjo učencev. … utrujeni od ustaljenega, nespremenljivo zdolgočasenega podajanja predmetov ex cathedra so si oddahnili in znova osvežili s prihodom profesorja Koštiála, ki je umel svoje prenikavo znanje približati dijakom na neobičajen, iskrivo duhovit način; pri tem pa jim je dopuščal, da so sami aktivno sodelovali pri pouku.«

Potujoča fotografska razstava Med morjem in gorami

Knjižnica Postojna, 18. februar 2021 ― Na ogled smo postavili novo večjo potujočo fotografsko razstavo MED MORJEM IN GORAMI. Razstavo so pripravili v Prirodoslovnem muzeju Reka in je del čezmejnega slovensko-hrvaškega projekta NATURE&WILDLIFE: Doživetja narave in opazovanja divjih živali, ki ga vodi RRA Zeleni kras. Prikazuje lepoto narave, kulturne značilnosti in možnosti za aktivni oddih na čezmejnem območju Dinarskega krasa.

18. februarja 1856 se je na Teharjah rodil Jožef Rebov, p. d. Janez, posestnik, politik in župan

Kamra.si, 18. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1856 se je na Teharjah rodil Jožef Rebov, p. d. Janez, posestnik, politik in župan. Umrl je leta 1949 v Celju. Jožef Rebov, p. d. Janez, je bil posestnik, teharski župan, politik in član vrste teharskih društev doma iz Čreta. Vrsto let je bil teharski občinski odbornik, zastopnik teharskih narodnjakov in teharski župan v dveh različnih državnih tvorbah. V času Habsburške monarhije je županoval teharski občini med letoma 1895 in 1901, v obdobju Kraljevine Jugoslavije pa med letoma 1921 in 1931. Z nastankom Kraljevine SHS in razvojem slovenskega političnega življenja je bil kandidat in pristaš Slovenske ljudske stranke. Leta 1931 je odstopil z mesta županske funkcije, tudi kot občinski odbornik zaradi starosti. Njegovo prvo župansko obdobje in politično delovanje je zaznamoval oster boj med slovensko in nemškutarsko stranjo, županovanje v času jugoslovanske države pa velik gospodarski in družbeni napredek v teharski občini (občina dobi električno napeljavo, telefon, vodovod, razvoj industrijskih obratov v sosednjih Štorah in Lesne industrije Teharje). Kot občinski odbornik je bil zastopan v različnih občinskih svetih in krajevnih odborih, med drugim je bil krajevni šolski načelnik teharske šole med letoma 1906 in 1911, sodeloval je pri pripravi slavja ob 100. obletnici teharske šole in bil zastopnik teharske občine leta 1928, ki je kupila novo občinsko hišo nekdanjo vilo Maksa Oswatitscha (danes sedež Krajevne skupnosti Teharje). Julija 1926 je bil med soustanovitelji Županske zveze, ki je povezovala župane in občine celjskega okrožja na različnih področjih in skupno zastopanje za večjo avtonomijo. Kot odbornik v Županski zvezi je zastopal sodni okraj Celje. Rebov se je aktivno udejstvoval tudi v teharskem društvenem življenju. Bil je med pobudniki in soustanovitelj Slovenskega političnega društva, kjer je vrsto let opravljal funkcijo načelnika in podpredsednika društva. Leta 1902 je postal predsednik političnega d

18. februarja 1990 je v Podčetrtku umrl duhovnik Friderik Sternad

Kamra.si, 18. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1990 je v Podčetrtku umrl duhovnik Friderik Sternad. Rodil se je 7. julija 1890 v Benediktu v Slovenskih goricah.  Svoje temeljno duhovno poslanstvo je Friderik Sternad združeval z izrednim zanimanjem za naravoslovje, predvsem za geologijo. Preučil je vse vrste kamnin, ki se nahajajo v Obsotelju in na Kozjanskem ter iz njih ustvaril bogato zbirko. Kraju, ki ga je z leti vzljubil kot svoj dom, je želel napredek v razvoju, zato je iskal številne možnosti v njegovih naravnih lepotah in danostih. Z odkrivanjem vrelcev in zdravilnega učinka vode je odločilno vplival na razvoj »atomskih toplic«, ki so bile v pomoč bolnim ljudem ter pomenile gospodarski napredek kraja. Friderik Sternad se je rodil v revni kmečki družini in kot deveti otrok kmalu ostal brez matere. Osnovno šolo je obiskoval z vedoželjnostjo ter se odločil šolanje nadaljevati v bogoslužju. Sveto Novo mašo je daroval 15. avgusta 1914 pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno je zbolel za sušico in se zaradi bolehanja začasno upokojil. Ko je že popolnoma obležal, ga je skrbno negovanje sester usmiljenk v slovenjegraški bolnišnici vendarle pozdravilo. Ponovno je lahko nastopil delo duhovnika. Nekaj časa je služboval na Ptujskem polju in v Šmartnem ob Paki, leta 1935 pa je pričel svojo duhovniško in življenjsko pot v Podčetrtku. Kot duhovnik je mlade farane učil spoštovanja maternega jezika in ljubezen do njega širil tudi med starejše. Drugo svetovno vojno je preživel na Hrvaški, kamor so ga Nemci že na začetku vojne izgnali skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki. Po petih letih izgnanstva se je vrnil v Podčetrtek ter od vojne popolnoma uničeno in izropano župnišče ponovno postavil na noge. Takoj po prihodu v Podčetrtek leta 1935 se je Sternad pričel zanimati za toplo vodo v bližnji Harini Zlaki na Hrvaškem, ki je blagodejno vplivala na ljudi. Leta 1952 je dal vodo na analizo, ki je pokazala, da je topliška voda med najmočnejšimi radi

18. februarja 1903 je v Ljutomeru umrl Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 18. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1903 je v Ljutomeru umrl Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec. Rodil se je 15. avgusta 1847 pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ivan Skuhala se je rodil pri Sv. Tomažu pri Ormožu kot sin kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Radgoni, v Mariboru je zaključil gimnazijo in nato študiral bogoslovje. Bil je kaplan v Žalcu in po smrti Jožefa Rozmana provizor v Slovenskih Konjicah. V letih 1875–1886 je bil profesor moralke na mariborskem bogoslovnem učilišču, od leta 1886 do smrti pa župnik in dekan v Ljutomeru. Za dekana je bil imenovan 15. oktobra 1887.
še novic