Kamra.si, 17. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. februarja 1970 je v Ljubljani umrl Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec. Rodil se je 27. oktobra 1884 v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu.  Rodil se je na avstrijskem Koroškem, v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. V letih šolanja od 1890 do 1902 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igrico. Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je ustanovil v Podravljah društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Dve leti (1905-1906) je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani. V obdobju po letu 1906 in vse do leta 1932 je bil višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici. Tu je bil ravnatelj posojilnice od leta 1914. Uspešno je vodil sokolski oder tako na Jesenicah kot v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. 1909. leta se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so leta 1910 na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki (1922-1942), precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta se je v zadnjem trenutku umaknil pred gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen

Kamra.si, 16. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. (17.?)* februarja 1852 se je v Lučinah rodil Matija Bradaška, (tudi Bradeško), slovenski slikar in freskant. Umrl je 25. decembra 1915 v Kranju. Oče je bil mizar. Star 15 let je šel k podobarju in slikarju Štefanu Šubicu v Poljane. Tam se je pet let učil podobarstva in slikarstva. Eno leto je služil kot pomočnik svojemu prijatelju Janezu Šubicu. Takrat sta poslikala pokopališko kapelo v Št. Rupertu. Nato je šel v Duplje h Gosarju. Leta 1873 se je poročil s Šubičevo sorodnico Apolonijo Ferlan in se kot samostojni mojster naselil v Poljanah. Leta 1874 se je preselil v Kranj in odprl lastno slikarsko delavnico. Vse tri cerkve je okrasil s freskami, prav tako tudi cerkev na Primskovem pri Kranju, v Predosljah, Lučinah, Kranjski Gori, Lešah, na Dobravi pri Kropi, Otočah, Begunjah, v Preddvoru, Zapogah, Šmartnu pod Šmarno goro, Bovcu na Goriškem, vso cerkev v Čadramu, na Brinjevi gori pri Zrečah, v Dolenji vasi pri Vidmu in v Mozirju. Naslikal je veliko oltarnih slik in okrog 30 križevih potov. Avtor gesla: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj * Slovenski biografski leksikon navaja datum rojstva 17. februar 1852, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi147904/