Kamra.si, 4. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. junija 1976 je v Mariboru umrl  Arnold Tovornik, gledališki in filmski igralec. Rodil se je 13. marca 1916 v Selnici ob Dravi. Arnold Tovornik je bil igralec, rojen v Selnici ob Dravi. Po končani gimnaziji se je vpisal na vojaško intendantsko akademijo v Beogradu. Od l. 1938 do začetka druge svetovne vojne je služboval kot intendantski podporočnik v Mariboru. V aprilski vojni 1941 je bil zajet in interniran, l. 1942 pa je bil iz nemškega ujetništva izpuščen in je do konca vojne delal kot intendant v mariborski vojni bolnici. Po koncu vojne je še dve leti delal v jugoslovanski vojski in za krajši čas na Okrajnem ljudskem odboru Maribor. 

Kamra.si, 3. junij 2021 ― V soboto, 5. junija 2021, bomo ponovno peš osvojili skriti del Gorjancev. Tokrat se bomo proti Gorjancem odpravili po sledeh akterjev novomeške pomladi, ki so bili zelo naklonjeni Trdinovemu narodnoprebudnemu značaju ter zagretosti za skrivnostnost Gorjancev in samosvojost tamkajšnjih prebivalcev. Prostrani svet Gorjancev jih je večkrat zvabil v svoja nedrja, še posebej ljuba pa jim je bila pot od Žabje vasi do vasi Šentjošt in ob potoku Klamfer proti žumberški vasici Gaj, ki v njihovem času še ni bila zapuščena. Približno po tej poti se bomo podali tudi mi in med potjo spoznavali, zakaj so se Marjan Mušič in ostali »pomladniki« vedno znova vračali na Gorjance. Pot bomo s krajšim kulturnim programom zaključili pri »fabriki«.

Kamra.si, 3. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. junija 1985 je na Malem Lošinju umrl Tine Orel, šolnik, publicist, urednik in organizator planinstva.  Rodil se je 9. februarja 1913 v Trzinu. Rodil se je v delavsko kmečki družini. Mati Rozalija je delala doma, saj so imeli v najemu 30 ha zemlje, oče pa kot železničar v Ljubljani. Tine je s petimi leti začel v trzinski dvoletni šoli, zaradi bistrosti pa so ga poslali v meščansko šolo v Ljubljano. Pozneje se je šolal na šentviški klasični gimnaziji in ker je imel izrazit smisel za jezike, je poleg obveznih latinščine in grščine poslušal tudi predavanja iz nemščine in francoščine. Bil je odličen dijak in je zato veliko poučeval ostale ter pri tem kazal izreden pedagoški dar. Leta 1931 je maturiral in se vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, na oddelek slovanskih jezikov in primerjalne književnosti. Že v času študija je pripravil seminarsko nalogo Ritem v Prešernovih pesmih in z njo navdušil prof. Kidriča, znanega prešernoslovca. Z odliko je diplomiral v letu 1936.

Kamra.si, 1. junij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. junija 1901 je v Ljubljani umrla Pavlina Pajk, slovenska pesnica in pisateljica. Rodila se je 9. aprila 1854 v Milanu. Rojena je bila v Milanu, kjer je bil oče Josip Doljak sodnik. S soprogo Pavlino (roj. Milharčič) sta imela dva sinova, preživel je le starejši Teodor, in tri hčere, Pavlino, Henrieto in Teodolino. Otroci so zgodaj osiroteli; mati je umrla ob zadnjem porodu, nekaj let zatem je umrl še oče. K sebi jih je sprejel stric Matija Doljak, očetov brat, ki je bil dolga leta solkanski župan, pa tudi med ustanovitelji čitalnice v kraju. V otroštvu slovensko ni znala, doma in tudi pri stricu so govorili italijansko, šolala se je v italijanski šoli v Gorici. S slovenščino se je srečala, ko je bila stara šestnajst let, ob stričevih prijateljih, narodnjakih, med katerimi je bil tudi dr. Karel Lavrič, ki jo je jezika učil, jo zalagal s slovenskimi knjigami in jo tudi pripravljal na deklamacije na prireditvah v čitalnicah v Gorici in Solkanu. Med slovenskimi avtorji je najraje brala Prešerna in Stritarja, med tujimi nemške in italijanske klasike. Njeno prvo besedilo, Prva ljubezen, je objavil časnik Soča, junija 1873, nekaj mesecev kasneje še spis Žena v družini. Prvo pesem, Tvoj spomin, je objavila v literarni reviji Zora leto kasneje. Zorin urednik je bil Janko Pajk, s katerim se je leta 1876 poročila in se preselila v Maribor. Da se je Pajk tako kmalu po smrti prve žene znova poročil, sorodniki prve žene niso dobro sprejeli in so jima finančno in čustveno precej otežili življenje. Dobrih dvajset let sta preživela v tujini. Sprva v Gradcu (dve leti), kjer je mož študiral, potem v Brnu (devet let), kjer je dobil službo, in nazadnje na Dunaju (do leta 1899), domov, tudi v Solkan, so prihajali na počitnice. Zaradi moževe bolezni sta se leta 1899 vrnila: živela sta v Ljubljani, vendar je pisateljica kmalu ovdovela in dve leti za možem umrla tudi sama. Viri navajajo, da ste se jima rodila dva sinova, Milan in Božidar. Bila je p