Novice

knjižnice

Hinko Smrekar: Črnovojnik in protostripi na Slovenskem

Hinko Smrekar: Črnovojnik in protostripi na Slovenskem

UKM, 6. januar 2022 ― Jezik Slovenščina Umetnostni zgodovinar Damir Globočnik in urednik Žiga Valetič sta posodobila pionirsko knjižico Hinka Smrekarja, ki velja za enega najzgodnejših avtobiografskih protostripov večjega obsega v globalnem merilu. Knjigo sta pospremila z eseji in 27 primerih drugih, krajših protostripov na Slovenskem. https://buca.si/knjigarna/leposlovje-knjizevnost/stripi/hinko-smrekar-cr...   COBISS ID: 68708355 Umetnost Založba:  Buča; Grafični atelje Zenit Letnica:  2021 Področje:  Umetnost
S Trboveljčani med knjige: Damir Grgić

S Trboveljčani med knjige: Damir Grgić

Knjižnica Trbovlje, 6. januar 2022 ― Sem ponosni očka dveh otrok. Odkar pomnim, me je zanimal šport, še posebej košarka. V mladosti sem košarko treniral v rodnih Trbovljah, po prenehanju aktivnega igranja pa sem se odločil za trenersko pot, in sicer najprej v ženskem košarkarskem društvu Jing jang Trbovlje, kjer sem treniral dekleta mlajših kategorij. Nato sem z enaindvajsetimi leti postal najmlajši članski […] The post S Trboveljčani med knjige: Damir Grgić appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.
Hinko Smrekar - Življenje in delo; Katalog dokumentiranih in evidentiranih del

Hinko Smrekar - Življenje in delo; Katalog dokumentiranih in evidentiranih del

UKM, 6. januar 2022 ― Jezik Slovenščina Hinko Smrekar (1883–1942) je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela. Bil je mojster slovenske satire in karikature, ost je naperjal proti sebi, kazal na hibe prijateljev, predvsem pa se je lotil zlorab politikov in zablod vsakdanjih ljudi. Ob razstavi je izšel tudi katalog v dveh delih. V prvem katalogu je predstavljen Smrekarjev čas, življenje in delo, podrobneje so predstavljene tudi izbrane umetnine, ki so na ogled na razstavi. V drugem katalogu so navedene vse evidentirane umetnine z bibliografijo in seznam razstav.   https://www.ng-slo.si/si/trgovina/izdelek/katalog-hinko-smrekar-i-in-ii?...   COBISS ID: 66353411 Umetnost Založba:  Narodna galerija Letnica:  2021 Področje:  Umetnost

6. januarja 1986 je v Gradcu umrl Jožef Godina, katoliški duhovnik in domoljub.

Kamra.si, 6. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1986 je v Gradcu umrl Jožef Godina, katoliški duhovnik in domoljub. Rodil se je 12. marca 1898 na Dolnji Bistrici. Bil je starejši brat pisatelja Ferda Godine. Gimnazijo v slovenskem jeziku je obiskoval v Šentvidu v Ljubljani. Kot vojak Avstro-ogrske vojske se je bojeval na ruski in italijanski fronti. Konec leta 1918 se je v pridružil vojakom generala Maistra ter z njihovo pomočjo na lastno pobudo prišel v svojo rojstno vas. To dejanje je danes med zgodovinarji obveljalo kot prvo izmed dejanj, s katerimi je Slovenska krajina nekaj mesecev kasneje postala del Jugoslavije in pokrajina ni več spadala pod Madžarsko. Vojaške aktivnosti so nadaljevali v Murski Soboti. Ker pa so se v prvih mesecih po koncu prve svetovne vojne nove meje šele nakazovale, so jih Madžari zajeli in obsodili. Najprej naj bi jih ustrelili kar v Murski Soboti, nato pa jim je grozila smrt v zaporih v Szombathelyju. Ko jim je nazadnje le uspelo pobegniti, se je Jožef Godina v zahvalo Bogu odločil za študij bogoslovja. A najprej se je posvetil rojakom. Maja 1919, ko je že potekala mirovna konferenca v Parizu, je skupaj z drugimi vojaki legionarji (prekmurskimi prostovoljci) še enkrat skušal vojaško zasesti Prekmurje. Bil je tudi eden izmed sopodpisnikov memoranduma (uradne utemeljitve zahtev) Slovencev v Prekmurju, ki ga je sestavil duhovnik dr. Matija Slavič. Z njim so duhovniki ter drugi izobraženci izrazili jasno željo vseh prebivalcev Slovenske krajine po pripadnosti Slovencem in takratni Jugoslaviji. Vse do avgusta 1919 je sodeloval z diplomati, dokler ni bil položaj Prekmurja dokončno urejen. Po maturi v Ljubljani je vstopil med lazariste. Bogoslovje je doštudiral v Ljubljani in bil leta 1925 posvečen v duhovnika. Drugo svetovno vojno je dočakal kot duhovnik na Jesenicah. Ob nemški zasedbi se je moral kot begunec umakniti. Nastanil se je v Ljubljani, ki je bila pod italijansko oblastjo. Po kapitulaciji Italije je odšel v Rim, kjer je ostal do

Študij v Veliki čitalnici NUK

NUK, 5. januar 2022 ― Za vstop potrebujete veljavno člansko izkaznico. Najprej si v garderobi rezervirajte sedež ter odložite vrhnja oblačila in dežnike. Garderobno omarico lahko najamete ob plačilu najemnine, za 30 oz. 90 dni (pritličje, soba 4). Velika čitalnica je v 1. nadstropju, na vrhu glavnega stopnišča. Sedež v Veliki čitalnici je treba zasesti najkasneje 10 minut po njegovi dodelitvi. V čitalnico vstopajte posamično in s svojo izkaznico. Pred vstopom v čitalnico izklopite zvok na prenosnih napravah. Po vsakem vstopu v Veliko čitalnico izkaznico približajte čitalniku, ki je v čitalnici, na mizi levo od vhodnih vrat. Polje s številko vašega sedeža se na zaslonu obarva RDEČE. Obvezno zasedite sedež, ki ste ga rezervirali. Če ga ne najdete ali je zaseden, se obrnite na informatorja. V čitalnico ne prinašajte hrane in pijače, dovoljena je le voda v zaprti embalaži. Odmoru, prigrizkom in družabnim stikom je namenjena Kavarna NUK v kleti. Za izposojo gradiva v čitalnici predložite svojo člansko izkaznico. Gradivo, ki ste si ga izposodili v čitalnici, je treba vrniti še isti dan. Odnašanje gradiva iz čitalnice in vse oblike reproduciranja knjižničnega gradiva mora dovoliti čitalniški informator. Z izposojenim gradivom ravnajte skrbno, saj je del narodove kulturne dediščine, ki jo hranimo za poznejše rodove. Vsak izhod iz čitalnice je treba registrirati pri čitalniku. Za izhod na odmor se registrirajte pri čitalniku, tako da približate izkaznico. Na zaslonu pritisnite simbol skodelice. Preverite, ali se je na računalniškem zaslonu polje s številko vašega sedeža obarvalo RUMENO. Ob vrnitvi z odmora se ponovno registrirajte pri čitalniku, da se polje s številko vašega sedeža obarva rdeče. Odsotnost beleži računalniški sistem, ki dovoljuje dnevno vsoto vseh odsotnosti 120 minut, najdaljša odsotnost lahko znaša 60 minut. Po preteku tega časa se čitalniško mesto sprosti in je na razpolago drugim uporabnikom. Za predmete, ki jih v času odmora pustite na mizi, knjižnica n
Glasbila: druga knjiga Glasbene enciklopedije 1619

Glasbila: druga knjiga Glasbene enciklopedije 1619

UKM, 4. januar 2022 ― Jezik Slovenščina Michael Praetorius Temeljit pregled in priročnik o starih glasbilih, zlasti orglah, o glasbeni praksi in teoriji zgodnjega baroka izpod peresa največjega akademskega glasbenika svojega časa in najbolj znanega nemškega glasbenega pisca 17. stoletja Michaela Praetoriusa, v prevodu in s spremno besedo dr. Eda Škulja.   COBISS ID=80026371 Glasbila Založba:  Ars organi Sloveniae Letnica:  2021 Področje:  Glasba
Silvan Furlan: človek za film

Silvan Furlan: človek za film

UKM, 4. januar 2022 ― Jezik Slovenščina Ur. Nil Baskar, Ivan Nedoh, Ana Šturm Zbornik o življenju in delu karizmatičnega filmskega teoretika, publicista, zgodovinarja, organizatorja in ustvarjalca - Silvana Furlana, s ponatisi njegovih filmskih kritik. Bil je "ena osrednjih osebnosti slovenskega filma". Njegova "nesebična in požrtvovalna ljubezen do filma je zaobjemala praktično vse razsežnosti ukvarjanja s tem medijem - od pisne refleksije do ustvarjanja, od izobraževanja do promocije, od organiziranja do arhiviranja -, predvsem pa je pustil neizbrisen pečat kot snovalec kulturne politike na področju filma v času po osamosvojitvi Slovenije". (iz Biografije)    COBISS ID=73459971 Slovenski film Založba:  Slovenska kinoteka Letnica:  2021 Področje:  Film

Nataša Košmerl: Zaplana

Knjižnica Novo Mesto, 3. januar 2022 ― Razstava Lokacija:  Prireditveni atrij   V januarju vljudno vabljeni na ogled razstave fotografij Nataše Košmerl, ki jo je po selitvi na Zaplano pred tremi leti le-ta navdušila s svojo naravo. Tako je po daljšem ustvarjalnem premoru začela nastajati serija fotografij z naslovom Zaplana. Je serija v nastajanju, na kateri so prikazane zimske fotografije, posnete predlansko in lansko leto, ko so z družino veliko časa preživeli v naravi. Na fotografijah poskuša ujeti trenutke njihovega bivanja in lepoto krajine, ki jih obkroža.

Deseta dežela, mladinski biografski roman o Jurčiču avtorice Sabine Koželj Horvat

Kamra.si, 31. december 2021 ― Roman je prvo romaneskno delo (izšlo je leta 2021 pri Celjski Mohorjevi družbi), ki se kot mladinski biografski roman loteva predstavitve življenja in dela Josipa Jurčiča. V ospredju zgodbe sta najstnika Ema in Jakob, ki začneta raziskovati gradivo za seminar o Jurčiču, vendar še slutita ne, da se jima bo zgodil Josip sam, in sicer v živo. Na poti skozi čas se srečujeta z velikim Muljavcem, ki jima za vedno spremeni pogled na njegovo življenjsko in literarno pot. Izkaže se namreč, da je Jurčič še kako živ in da njegova pronicljiva misel zmore presojati ne samo njegov, ampak tudi današnji čas, ko marsikaj ni tako, kot je prav in dobro. V tem pretežno fantazijskem romanu se prepletajo tri zgodbe: dogodivščine Jakoba in Eme z Jurčičem, zaplet junakov iz večinoma Jurčičevega opusa in knjižničarjeva zgodba. V pisateljevem Opusu gre marsikaj narobe: junaki se razdelijo na dva pola, pri čemer so problem tisti, ki niso zadovoljni s svojo usodo in jo želijo spremeniti. A gre še za precej več: Brdavs (iz drugega opusa) kot simbol za razširjevalca strahu in nesvobode, ki ima v lasti krono bele kače, se želi z njeno pomočjo in ob sodelovanju nezadovoljnih junakov polastiti človekove izvirne domišljije, zato pa mora izbrisati Jurčičeve Spomine na deda. Le-ti so namreč ključ do narodovega izročila in s tem njegove istovetnosti. Mu bo uspelo? 

31. decembra 1939 se je v Slovenj Gradcu rodil Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog

Kamra.si, 31. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1939 se je v Slovenj Gradcu rodil Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog. Umrl je 19. septembra 2017 v Mariboru. Ervin Kralj je bil rojen v Slovenj Gradcu, kjer je preživel svoje otroštvo. Zgodaj je ugotovil, da se preko risanja najbolje izraža, zato je že kot otrok večkrat vzel oglje iz peči in čečkal po papirju.Po končani nižji gimnaziji v domačem kraju je končal šolo za umetno obrt v Ljubljani. Preden se je leta 1963 vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, je nekaj časa delal kot načrtovalec v pohištveni industriji ter kot strokovni sodelavec za likovni pouk na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Ko je končal študij, je kot likovni pedagog delal na različnih osnovnih šolah, potem se je vrnil na OŠ Toneta Čufarja, kjer je kasneje postal ravnatelj. V pouk likovne vzgoje je uvedel malo grafiko, prav tako je zaslužen za mednarodno otroško kiparsko delavnico Forma Viva Malečnik. Pedagoško delo ga je veselilo, vzgajal in izobraževal je mlade ter jih navduševal za likovno umetnost. Tudi sicer je bil pobudnik različnih projektov, povezanih z likovno umetnostjo. Organiziral je ljubiteljske likovne dejavnosti in spodbujal ljudi k likovnemu izražanju. Dobro se je znašel v vlogi mentorja in vodil likovno šolo KLD Ravne na Koroškem, likovni tečaj KUD Angel Besednjak in KUD Pošta. Odlikovala ga je humorna energija, ob druženju z ljubiteljskimi likovniki pa se je tudi sam razvijal. Kot osnova za njegov umetniški razvoj mu je služila dobra risarska tehnika, ki jo je neprestano nadgrajeval. Ves čas se je dodatno učil in izobraževal ter bil odprt za novosti, kar se je izražalo v različnih risarskih in slikarskih tehnikah, ki se jih je posluževal. Posebej značilne zanj so bile risbe s kredami, slikarska tehnika gvaš in grafika. Lotil se je ekslibrisa in je kot edini Slovenec uvrščen v Leksikon ekslibris umetnikov Manfreda Neureiterja. Največ njegovih del vsebuje motive slovenske krajine in staro arhitekturo. V tem je namreč videl lep

30. decembra 1912 se je v Mengšu rodil Peter Lipar, skladatelj, dirigent in pedagog

Kamra.si, 30. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. decembra 1912 se je v Mengšu rodil Peter Lipar, skladatelj, dirigent in pedagog. Umrl je 13. avgusta 1980 v Kranju. Rodil se je v mengeški družini z glasbeno tradicijo, saj je bil oče glasbeno izobražen. Njegov ded pa je bil aktiven član in kapelnik mengeške godbe. Najprej je Peter igral na mali boben in klarinet. Leta 1928, tj. že s 15 leti, je začel občasno nadomeščati očeta v vlogi kapelnika pri mengeški godbi. Že leta 1931 je prevzel moški, ženski in mešani pevski zbor. V Mengšu je hodil v ljudsko šolo (1919-25). Srednjo šolo – gimnazijo pa je obiskoval v Celju (1925-29). Po končani glasbeni šoli v Ljubljani se je 1931 vpisal na ljubljanski državni glasbeni konservatorij. Vmes je študiral še klavir in violino. Leta 1937 je diplomiral iz kompozicije pri prof. Slavku Ostercu. V Kranju je med letoma 1938 in 1942 vodil gimnazijski moški zbor in mladinski godalni kvartet. Po letu 1945 je prevzel gimnazijski dekliški pevski zbor. Bil je ustanovitelj in umetniški vodja današnjega okteta Sava ter simfoničnega orkestra Glasbene šole Kranj. Največji dirigentski uspeh je v letih z ustanovitvijo in vodenjem mešanega pevskega zbora France Prešeren (maj 1945-september 1975). Peli so na različnih prireditvah, doma in v tujini. Vodil je tudi učiteljski pevski zbor Stane Žagar. Službo je nastopil 15. septembra 1938 hkrati kot učitelj na kranjski Državni gimnaziji in Glasbeni šoli, kjer je bil tudi njen vodja. Med drugo sv. vojno je učil zasebno in postal simpatizer OF. Po vojni je bil ponovno imenovan na ista položaja kot je bil pred njo. Od leta 1947 do zadnjega dne leta 1972 pa je bil ravnatelj glasbene šole, ko je bil upokojen z več kot 40 leti delovne dobe. Bil je aktiven v številnih strokovnih glasbenih društvih od Kranja, preko Ljubljane do Beograda in če naprej. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je skladal dela za solistične in komorne inštrumente, najbolj pa ga je privlačila vokalna glasba. Zapustil je več kot 120 zborovskih skla

30. december 1907 - v Celju ustanovljen Klub naprednih slovenskih akademikov

Kamra.si, 30. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. december 1907 - v Celju ustanovljen Klub naprednih slovenskih akademikov  Študentje in dijaki, ki so se šolali na Dunaju, v Gradcu in Pragi, so že v prvih letih dvajsetega stoletja spoznavali, da se lahko budi in krepi nacionalna zavest in pripadnost med vsemi sloji naroda le z izobraževanjem. In velik delež pri tem so imele ljudske knjižnice, ki so kot gobe po dežju rasle po avstrijski monarhiji. V mestu ob Savinji je gibanje za ljudske knjižnice doseglo vrhunec sredi prvega desetletja, ko se je celjska akademska mladina organizirala v dveh društvih: Klubu naprednih slovenskih akademikov, ki so izhajali pretežno iz liberalnega akademskega društva Triglav, in narodno-radikalni celjski podružnici Prosvete, katere člani so bili pretežno pristaši akademskega društva Tabor. Prvi so se v Celju organizirali narodni radikalci, in sicer decembra 1906, osnovni namen njihovega dela pa je bilo izobraževalno del o in ustanavljanje ljudskih knjižnic v okolici Celja. Kljub temu, da so v naslednjih letih ustanovili vrsto ljudskih knjižnic, kot na primer v Žalcu, Gaberjah, Novi Cerkvi in Zibiki, pa Prosveta v Celju nikoli ni povsem zaživela. Leto kasneje, 30. decembra 1907 se je v tekmovanje s svojimi za delo nič manj vnetimi narodno radikalnimi vrstniki spustila še skupina bodočih celjskih pravnikov, članov Triglava: Šandor Hrašovec, Dragotin Vrečko, Karel Krajnc in Vladimir Knaflič, in ustanovili Klub naprednih slovenskih akademikov. Že v prvem letu obstoja so člani Kluba naprednih slovenskih akademikov pokazali, da njihove dane obljube niso bile izrečene zaman. Po nemških izgredih na Ptuju jeseni 1908, ki so se kmalu razširili po domala celotnem slovenskem ozemlju, tudi v Celje, je klub kot odgovor na nemško skrunjenje slovenske lastnine v mestu napovedal ustanovitev dveh novih ljudskih knjižnic v okolici. Napoved so uresničili že spomladi 1909, ko so odprli ljudsko knjižnico v delavskih Gaberjah, v takratnem predmestju Celja. V spomin
še novic