Novice

dediščina

Celjski 87. pehotni polk

Kamra.si, 7. oktober 2021 ― Dom sv. Jožefa nad Celjem vabi v četrtek, 7. oktobra 2021, ob 19. uri. na predavanje mag. Damirja Žeriča (Pokajinski muzej Celje) z naslovom Celjski 87. pehotni polk.    V dveh letih predavanj o zgodovini Celja smo prečesali celjsko zgodovino od antičnih časov do konca prve svetovne vojne. Nekoliko se bomo še vrnili v prvo svetovno vojno z razmišljanjem o znamenitem 87. celjskem pešpolku ter nadaljevali z drugo svetovno vojno in obdobjem po njej.     Vstop prost; vabljeni!   Predavanje bo v prostorih Doma sv. Jožef ob upoštevanju (in preverjanju) PCT pogojev. Prosimo in hvala za razumevanje!   Vir: http://www.jozef.si/
Prenavljamo za vas!

Prenavljamo za vas!

SEM, 7. oktober 2021 ― V Slovenskem etnografskem muzeju bodo do začetka decembra potekala obsežnejša dela - prenova pritličja in 1. nadstropja razstavne hiše. Kljub temu je muzej odprt, razstave so na ogled in program poteka po načrtih. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in potrpljenje! S prenovo SEM sledi zahtevam sodobnega muzeja, saj bo uporabo vseh obnovljenih površin še bolj prilagodil svojim obiskovalcem. Razen tega, da bo pritličje muzeja bolj povezano z muzejsko ploščadjo, gre za spodbujanje in še boljšo oživitev muzejskega prostora z dediščinsko in turistično ponudbo tako v muzeju, kot pred njim. Hkrati se s prenovo muzej že pripravlja na pomemben mejnik čez dve leti (2023), ko bo praznično obeleževal svojo 100-letnico obstoja. Izvedena obnovitvena investicijska dela obsegajo delno prenovo pritličja: selitev Plečnikove Lectarije, prenovo muzejska trgovine in recepcije, tkalskega ateljeja, avle in garderobe; ter  posodobitev razstavišča v 1. nadstropju s selitvijo pedagoške sobe in preureditvijo večletne razstave Lectarstvo je krajcarkšeft. Poseben poudarek bo na prenovi recepcije in muzejske trgovine, ki bosta združeni v sprejemno - galerijski prostor, v večjo informacijsko točko muzeja, v kateri bo potekala prodaja izbranih izdelkov slovenskih rokodelcev, obrtnikov in umetnikov. Dosedanja muzejska trgovina Lectarija namreč ni primerna in ne zadostuje potrebam muzeja. Lectarija, katere oprema je bila izdelana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika konec 30. let 20. stoletja za prodajalno v središču Ljubljane in ki sta jo leta 2000 zadnja lastnika, Rok in Agata Freyer podarila SEM, je v muzeju od leta 2004 "živela" dvojno življenje - kot muzejska trgovina in kot muzejski eksponat. Svoj stalni prostor v muzeju bo ponovno dobila leta 2022 v 1. nadstropju razstavišča. Muzej bo s prenovo na lokaciji današnje recepcije pridobil nov večnamenski prostor za pedagoške dejavnosti in manjše dogodke. Ta bo opremljen z enostavnimi oblikovnimi elementi, ki bodo omogočali hitro preobliko

Izobraževanje kot priprava na preizkus (21. 10. 2021)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 7. oktober 2021 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/2006, 51/2014) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 21. oktobra 2021, izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo […] The post Izobraževanje kot priprava na preizkus (21. 10. 2021) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
LJUBNO OB SAVINJI – Park borcev za severno mejo

LJUBNO OB SAVINJI – Park borcev za severno mejo

Simboli polpretekle zgodovine, 7. oktober 2021 ― Lokacija: Slovenija; Ljubno ob Savinji Avtor: Glej opis. Opis: Med reko in glavno cesto stoji vrsta železnih Maistrovih borcev, ki so globoko na podeželju tik pred ozkim enosmernim mostom ob vhodu v Ljubno dobili svoj prostor. Od leta 2007 je odprt edini urejeni park v Sloveniji, ki je posvečen ne toliko generalu Maistru kot njegovim borcem. Znani savinjski podjetnik Iztok Podkrižnik je kot predsednik zgornjesavinjskega društva generala Maistra projekt, vreden 250.000 evrov, finančno izdatno podprl. Park je urejen na površini 1500 kvadratnih metrov po zasnovi uglednega krajinskega arhitekta Mateja Kučine, ki pravi, da je ob mnoštvu spomenikov Maistru park v Ljubnem eden najbolj upravičenih, saj so bili odtod skoraj vsi odrasli moški borci za severno mejo. Avtor jeklene figuralične skulpture akademski kipar Primož Pugelj je sicer sprva nameraval kot material uporabiti bron, kar bi bilo zelo drago, zato sta skupaj s Kučino našla cenejšo rešitev v železu. Društvo je izdalo tudi razmeroma obsežno publikacijo s prispevki več kot dvajset avtorjev. Nove pridobitve je vesela tudi županja Anka Rakun, saj je Ljubno s tem dobilo tudi prvi zgodovinski park in prostor za promenado domačinov. Vir: Dnevnik
1926 Cerknica – Na drveh

1926 Cerknica – Na drveh

Stare slike (Cerknica), 7. oktober 2021 ― Iz številne zbirke Jerneja Malovrha sem si izbrala tole. Nastala je v Cerknici zgodaj januarja. Nič kaj zimsko vreme ni. Fantek je celo v dokolenkah. Sedita na žamanju, ki je pripravljeno za odvoz ali pa za spravilo. Miloš pravi, da je fant s klobučkom in v reklcu na več fotografijah, ki jih je prinesla Joži […]

7. oktobra 1868 se je v Mozirju rodil Žiga Laykauf, pesnik in publicist

Kamra.si, 7. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. oktobra 1868 se je v Mozirju rodil Žiga Laykauf, pesnik in publicist. Umrl je 16. marca 1938 v Mozirju. Laykauf (Lajákov) Žiga – Mozirski, pesnik in publicist, je bil posinovljenec mozirskega ranocelnika (kirurga). Nižjo gimnazijo je končal v Celju v letih 1880-1884, 6. razred v Leobnu v Avstriji leta 1887. Leta 1888 je obiskoval visoko živinozdravniško šolo na Dunaju, od koder je šel na gimnazijo v Beljak, kjer je nameraval maturirati. To mu je preprečila triletna vojaška služba. Ko je minila, je delal po odvetniških pisarnah v Beljaku in v raznih slovenskih krajih, nato pa v politični ekspozituri v Mozirju. Ob začetku prve svetovne vojne so ga zaradi njegove panslovanske usmeritve obdolžili veleizdaje in zaprli v ječo v Gradcu, vendar so ga že čez nekaj mesecev izpustili. Od takrat je živel kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. Prvo pesem je objavil v Slovanu, ko mu je bilo 17 let, nato pa v letih 1893-1896 nekaj pesmi v Ljubljanskem zvonu. Publicistično je v letih 1897-1898 sodeloval kot sourednik socialističnega Delavca, istočasno pa pri “poučno-zabavnem listu za slovensko ljudstvo” Svobodni glasovi. Po arhivskih virih je napisal Kroniko trga Mozirje, ki je izhajala leta 1926 v celjski Novi dobi. Z imenom Roka Drofenika je leta 1897 izšla Laykaufova brošura Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Napisal je Novejšo zgodovino trga Mozirje, kjer so zbrane letnice pomembnejših dogodkov. Pod naslovom Vojna kronika v svetovni vojni 1914–1919 z ozirom na trg Mozirje je v Knjigo mozirskih tržanov 1740 obsežno zapisoval dogajanja v trgu in zunaj njega. Vir: Avtor gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
1950 Dolenje Jezero – Bratje Braniselj – Kašč’ni, čebelarji

1950 Dolenje Jezero – Bratje Braniselj – Kašč’ni, čebelarji

Stare slike (Cerknica), 6. oktober 2021 ― Fotografija družine Braniselj je iz družinskega albuma Toneta Branislja, Dolenje Jezero 5. Na sliki od leve: sinovi – bratje Jože, Alojz in Anton. Sedita: mati Neža (rojena Ileršič – Krznarjeva) in hčerka – sestra Marija. Kašč’ni fantje iz Dolenjega Jezera so začeli čebelariti že leta 1934 Anton na Dolenjem Jezeru, Alojz v Cerknici 1948 in […]

6. oktobra 1896 se na Dolnji Težki Vodi rodil Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog

Kamra.si, 6. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1896 se je na Dolnji Težki Vodi rodil Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog. Umrl je 3. decembra 1965 v Ljubljani.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1915 maturiral. Najprej je služboval kot železničarski uradnik, od leta 1914 pa je nastopal tudi kot amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Leta 1922 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Drama, kjer je ostal do upokojitve leta 1962. Kot poklicni igralec je leta 1921 prvič nastopil kot Debeli človek v Cankarjevi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letih 1922-1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani in mu je pomagal do prvega uspeha s tem, ko mu je zaupal vlogo Ferdiščenka v Idiotu. Pred tem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev. Dolgo je nastopal predvsem v komičnih vlogah, sčasoma pa se je razvil v igralca močnih značajev. Nastopil je kot Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata, Kantor, Grozd, Kalander iz Cankarjevih del ter imel glavno vlogo v Shakespearovem Falstaffu in Držićevem Botru Andražu. Leta 1946 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost vLjubljani. Prevedel in priredil je enaintrideset veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja. Poleg igranja na gledaliških odrih je igral še v rusko-jugoslovanskem filmu z naslovom V gorah Jugoslavije, veliko pa je delal tudi na radiu, v radijskih igrah.

6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil Janez Žmavc, slovenski dramatik, dramaturg in knjižničar

Kamra.si, 6. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil Janez Žmavc, slovenski dramatik, dramaturg in knjižničar. Umrl je 17. marca 2019 v Slovenj Gradcu. Dramatik, dramaturg, prevajalec in publicist Janez Žmavc je po opravljeni maturi na celjski gimnaziji v letih 1948 do 1952 študiral dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, po študiju je bil dve sezoni dramaturg v kranjskem Prešernovem gledališču, nato je pet let delal v Študijski knjižnici v Celju, potem pa se je kot dramaturg zaposlil v SLG Celje in ostal tam do upokojitve leta 1990. Posvečal se je gledališki publicistiki, prevajanju gledaliških besedil, urejanju gledaliških listov in praktični dramaturgiji. V prvi vrsti pa je bil dramatik. Najprej je pisal realistične drame, v katerih je problematiziral (malo)meščansko okolje v povojni družbi z vidika posamične intimne usode, pozneje je za prikazovanje pridobitniškega potrošniškega sveta uporabljal modernejši odrski izraz. Že v 80. letih je zanj značilen premik k absurdno groteskni in s prevladujočo ironijo zaznamovani gledališki konverzaciji. Napisal ali priredil je tudi številne igre za mladino in otroke.
Ljudska univerza Celje ob stoletnici skozi perspektivo arhivskega gradiva

Ljudska univerza Celje ob stoletnici skozi perspektivo arhivskega gradiva

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 5. oktober 2021 ― Letos Ljudska univerza Celje proslavlja 100. obletnico delovanja. V sklopu praznovanj je nastala tudi razstava na zunanjih panojih, ki bo v mesecu oktobru na ogled na Krekovem trgu v Celju. V pripravo gradiv in kontekstualizacijo razstave je bil aktivno vključen tudi Zgodovinski arhiv Celje. Arhivski svetnik dr. Bojan Himmelreich je s sodelavkami z Ljudske univerze […] The post Ljudska univerza Celje ob stoletnici skozi perspektivo arhivskega gradiva first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Ipavci se vračajo … v Belo krajino

Ipavci se vračajo … v Belo krajino

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 5. oktober 2021 ― Razstava »To je krasna obitelj, ti Ipavci!« je od 22. septembra na ogled na zunanjih panojih pred Kulturnim centrom Semič, kjer bo ostala do 23. oktobra 2021. V petek, 1. oktobra 2021 je bila na ploščadi pred KC Semič tudi posebna prireditev ob svetovnem dnevu glasbe, na kateri so učenci Glasbene šole Črnomelj odigrali nekaj […] The post Ipavci se vračajo … v Belo krajino first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
ŽALEC – Spominska plošča na Obrambnem stolpu

ŽALEC – Spominska plošča na Obrambnem stolpu

Simboli polpretekle zgodovine, 5. oktober 2021 ― Lokacija: Slovenija; Žalec Avtor: Ni podatka. Opis: Enonadstropen, iz kamna zidan stolp krožnega tlorisa s prirezanim vhodnim delom, pokrit z nekoliko nesimetrično stožčasto streho. Zgrajen je bil na začetku 16. stol. kot del tabornega obzidja cerkve sv. Nikolaja. Stolp stoji jugovzhodno od cerkve sv. Nikolaja. Na njem je od leta 2000 spominska plošča, ki nas poduči, da so se tu uprli ukazu o razorožitvi TO.
1930 Bezuljak – Osrednji prostor

1930 Bezuljak – Osrednji prostor

Stare slike (Cerknica), 5. oktober 2021 ― To je Bezuljak, vas na Menišiji. Razglednica pravzaprav prikazuje osrednji prostor, ki ga od leve proti desni oklepajo hiše: Tonkova, Žogarjeva, Urbanova, Mivča in Turščeva. Avtor fotografije (razglednice) je Franc Kunc. Verjetno je nastala v začetku 20. stoletja. Je novejša od razglednice, ki smo jo že objavili na teh straneh. V deževnih dneh je bilo […]

5. oktobra 1959 se je v Dolencih na Goričkem rodil Franc (Feri) Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik

Kamra.si, 5. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. oktobra 1959 se je v Dolencih na Goričkem rodil Franc (Feri) Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, se je vpisal na soboško gimnazijo. Želel je študirati slikarstvo, vendar se je po neopravljenih sprejemnih izpitih vpisal na študij novinarstva. Kmalu se je tudi zaposlil v dnevno-informativnem programu Radia Ljubljana. V tem času je začel pisati svoj prvi roman Peronarji, ki je izšel 1982. leta. Od leta 1983 ima status samostojnega umetnika. S Francijem Justom sta ustanovila Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se ukvarja predvsem z založniško dejavnostjo, poleg tega pa organizira tudi vsakoletno srečanje slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev Oko besede in festival narečne književnosti Dialekta.Avtorjevo otroštvo je zaznamovano z življenjem v odročni prekmurski vasici, kjer se je s knjižno slovenščino prvič srečal šele v osnovnošolskih klopeh. Takrat se je zanj odprl svet pisane besede. Pred tem je namreč užival v pripovedovanju pravljic matere Tereze in očeta Štefana. Prav zaradi ljubezni do pripovedovanja je nastala zbirka pravljic Mislice (1999), za katero je leta 2000 dobil nagrado Večernica.Na njegov odnos do sveta in drugačnosti so vsekakor vplivale tudi mladostniške izkušnje z Romi, ki so živeli v sosednji vasi, in s katerimi je tudi obiskoval osnovno šolo. Te izkušnje in bližina romske populacije se kaže v njegovih delih Namesto koga roža cveti (1991) in Nedotakljivi, mit o Ciganih (2007). Po obeh delih je posnet tudi film.Sam pravi, da se je z umetnostjo pisanja srečal že v osnovni šoli, ko je napisal prvo pesmico. Leta 1981 je v sodelovanju s pomurskima avtorjema Milanom Vincetičem in Valerijo Pergar izdal pesniško zbirko Kot slutnja radovedno, kasneje skupaj z Milanom Vincetičem še zbirko novel Za svetlimi obzorji (1988) in Srebrni breg (1995).Dela za otroke, najsi bodo to otroške pesmice (Cicibanija, 1987), kratke zg
še novic