Naša dediščina - dediščina na Ruškem, 2. del

Kamra.si, 14. december 2021 17. decembra 2021 se bo v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi pričel 2. del 8. Glazerjevega posveta, posvečenega dediščini krajev na območju občin Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Posvet je letos razdeljen na več sklopov, ki bodo potekali od oktobra 2021 do maja 2022. Tudi 2. del posveta bo spremljala razstava, in sicer Naravne vrednote občin Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju avtorja Sama Jenčiča iz mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, ki bo na ogled v Hramu kulture Arnolda Tovornika. Vljudno vabljeni!

Lucipeter - igrani recital poezije Alojza Gradnika

Kamra.si, 14. december 2021 ― Vabljeni na igrani recital poezije Alojza Gradnika v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija v petek, 17. decembra 2021, ob 18. uri v Celjski kulturnici na Gledališkem trgu 4.  Sodelujejo: Andrej Hribernik, Anica Milanovič, Sonja Mlejnik, Lada Ščurek, Alenka Tacol, Lovro Tacol in Janez Turnšek(Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija) Dejan Kušer, harmonika(Glasbena šola Celje) oblikovanje svetlobe: Klemen Kuharrežija in scenografija: Lovro Tacol Vstopnine ni, obvezen pogoj PCT
Cerknica 1978/79 – 5. a razred

Cerknica 1978/79 – 5. a razred

Stare slike (Cerknica), 13. december 2021 ― V šolskem letu 1978/79 je osnovna šola Cerknica številčno generacijo razdelila v štiri razrede. Razredničarka 5. a razreda je postala učiteljica Mirka Braniselj. Kar trije učenci iz tega razreda so imeli v času šolanja za katedrom tudi svojega starša. Usklajevati učiteljstvo in starševstvo je bil kar zalogaj. Lahko si to storil z vso svojo strogostjo, avtoriteto […]
1934 Zagreb – Kralj Aleksander

1934 Zagreb – Kralj Aleksander

Stare slike (Cerknica), 12. december 2021 ― Na sliki je kralj Aleksander I., razglednica je iz zbirke Jerneja Malovrha. Sliko so natisnili posthumno, saj sta na njej datuma rojstva in smrti. Skoraj bi pozabila na to obletnico. 16. avgusta 1921 je kralj Aleksander na prestolu nasledil kralja Petra I. Njegov uradni naziv je bil »njegovo veličanstvo kralj Aleksandar I. Karađorđević od SHS«. […]
1881 Rakek – Na Rakeku prične delovati enorazredna ljudska šola

1881 Rakek – Na Rakeku prične delovati enorazredna ljudska šola

Stare slike (Cerknica), 11. december 2021 ― Ovitek in prva notranja stran kronike enorazredne ljudske šole na Rakeku, ki so jo učitelji začeli polniti leta 1881. 140-letnico šole na Rakeku sta želela Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek in Občina Cerknica svečano proslaviti v četrtek, 18. novembra 2021, v Športni dvorani na Rakeku. Žal je epidemija covid-19 to preprečila. Ker sem leta 2007 […]
Objava petih vicev enainosemdesetega izbora

Objava petih vicev enainosemdesetega izbora

SEM, 10. december 2021 ― Uredniški odbor je izbral enainosemdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Lepo prosim mojstre, ki so že lani novembra s 100% natančnostjo napovedali, da bo letos septembra 4. val epidemije, če mi lahko sporočijo številke za 34. krog Eurojackpota. Prav tako lepo prosim, če mi lahko ti isti mojstri sporočijo, kako bo s prehodom mej in potovanji na hrvaško obalo v mesecu juliju in avgustu 2022, da ne hujšam za brezveze. Hvala. Ojejo... Sosed se ga je naklestil in prepeva ženi pod oknom... Mala moja zaboravi na krizu... skini gače, cepivo je blizu... Letos na štantih s kostanjem: mala merica, velika merica, kostanj s klobaso, kostanj kuhan v vinu, hot dog kostanj, paprike filane s kostanjem, kostanjeva sladkorna pena Otišla sam do frižidera da vidim jel imam covid.. mirisala dimljenu pancetu. 1. covid nemam. 2. pancetu isto više nemam. (Šla sem do hladilnika, da vidim, če imam covid...vohala sem dimljeno panceto. 1. covida nimam 2. pancete tudi nimam več.) Švaleracija drastično opada zato što epidemiolozi stalno istražuju ko je s kim bio u kontaktu, kao da nemaju pametnija posla! (Prešuštništvo drastično upada, ker epidemiologi stalno raziskujejo, kdo je bil s kom v kontaktu, kot da nimajo pametnejšega dela!) Seznam vseh izbranih vicev
SLATNA - Spomenik NOB

SLATNA - Spomenik NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 10. december 2021 ― Lokacija: Slovenija; Slatna Avtor: Ni podatka. Opis: Marmornat steber z vklesanimi imeni devetih padlih borcev in žrtev druge svetovne vojne iz vasi Slatna, Srednja vas in Zadnja vas. Spomenik je postavila KO ZB NOV Begunje na Gorenjskem 1960. Spomenik stoji vzhodno od vasi Slatna, vzhodno ob gasilskem domu, severno ob cesti Begunje na Gorenjskem - Tržič.
Mali kruhek SRCE – od muzejskega predmeta do pečenega peciva

Mali kruhek SRCE – od muzejskega predmeta do pečenega peciva

SEM, 10. december 2021 ― Slovenski etnografski muzej se je v letu, ko obeležujemo naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021, pri projektih pod skupnim naslovom Kulinarične zgodbe SEM, povezoval z BIC Ljubljana, med drugim pri izdelavi malega kruhka v obliki SRCA po kopiji modela iz zbirke SEM. Pečeni mali kruhki so na voljo v novi Trgovini SEM. Mali kruhek je pecivo iz medenega testa, ki se ga odtisne v negativno oblikovani model, nato pa se testo, ločeno od modela, speče. Slovenski etnografski muzej je iz svoje zbirke, v kateri hrani okoli 170 modelov za male kruhke, izbral model v obliki srca, kakršne so izdelovali pretežno v 19. stoletju na škofjeloškem območju. Lesena kopija muzejskega predmeta je bila je bila izdelana z (za muzej) novo tehnologijo - s pomočjo 3D skeniranja in s strojno izdelavo modela s CNC rezalnikom. Kopijo je nato prevzel BIC Ljubljana, ki je izvedel peko malega kruhka in vse faze izdelave testa pred tem. Rezultat je čudovit mali kruhek v obliki srca, težak kar 300 g, kar je kar deset krat več kot običajni mali kruhki. Idejno zasnovo za projekt mali kruhek sta pripravili Katja Orehek Hati, BIC Ljubljana in mag. Maja Kostric Grubišić, SEM. Iz SEM so pri projektu sodelovali še restavratorja Gregor Kos, Žiga Rehar in kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, ki je pred izvedbo svetovala in model malega kruhka pomagala izbrati. Pri razvoju končnega izdelka na BIC Ljubljana pa so sodelovali Andrej Molk, Katja Orehek Hati in Eva Grohar Gros ter študenti gostinstva in turizma. V razvoj so bile vključene različne faze, in sicer od preizkušanja različnih receptur iz bogate slovenske kulinarične dediščine, prilagajanje le-teh, priprava ustreznih deklaracij z navedenimi alergeni in vsemi ostalimi elementi, ki so obvezni, izbor ustrezne in predvsem trajnostne embalaže itd. Ob odličnem sodelovanju SEM in BIC Ljubljana so nastala prav posebna dišeča medena srca, ki so na voljo v novi Trgovini SEM.
Nova publikacija Register nesnovne kulturne dediščine (2008-2021)

Nova publikacija Register nesnovne kulturne dediščine (2008-2021)

SEM, 10. december 2021 ― Decembra 2021 je Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine izdal posodobljeno publikacijo Register nesnovne kulturne dediščine (2008-2021). Publikacija obsega predstavitve enot, ki so bile od vzpostavitve Registra v letu 2008 do konca oktobra 2021 vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine. Predstavljenih je kar 96 enot nesnovne kulturne dediščine.
20 LET OD USTANOVITVE ZDRUŽENJA ZGODOVINSKIH MEST SLOVENIJE

20 LET OD USTANOVITVE ZDRUŽENJA ZGODOVINSKIH MEST SLOVENIJE

ZZMS, 10. december 2021 ― Letos mineva 20 let od ustanovitve Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki je nastalo na predlog županov mest Idrija, Škofja Loka, Ptuj, Koper, Piran in Tržič leta 2001 na Ptuju.  Združenje zgodovinskih mest Slovenije je tako zaživelo le nekaj mesecev po ustanovitvi Evropskega združenja zgodovinskih mest in pokrajin. To govori o močni volji in viziji ter […] The post 20 LET OD USTANOVITVE ZDRUŽENJA ZGODOVINSKIH MEST SLOVENIJE appeared first on ZZMS.
1983 Dolina Vrata – SIS-ovci na sindikalnem izletu

1983 Dolina Vrata – SIS-ovci na sindikalnem izletu

Stare slike (Cerknica), 10. december 2021 ― Slika je bila posneta 4. junija 1983 na sindikalnem izletu v Dolini Vrata, ko smo na poti na Luknjo ob velikem klinu napravili prvi postanek. Sam izlet je opisan v prispevku Moj prvi obisk visokogorja.  Na sliki smo: čepijo: Jožica Mlinar, Franc Dolničar, Marija Zakrajšek; pred klinom stojimo: Magda Dolničar, Zvonka Jerič (zdaj Ješelnik), Tilka […]

10. decembra 2020 je umrla Karolina Kolmanič, slovenska pisateljica

Kamra.si, 10. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. decembra 2020 je umrla Karolina Kolmanič, slovenska pisateljica. Rodila se je 29. septembra 1930 v Lomanošah pri Gornji Radgoni. Avtorica več kot dvajsetih knjig proze (romanov, povesti in kratke proze) in zbirke dramskih besedil je končala učiteljišče v Mariboru in doštudirala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani iz slovenščine in nemščine. Poučevala je na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na Osnovni šoli II v Murski Soboti. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke. Objavlja tudi v literarnih revijah. Iz nemščine je prevedla roman Martina Alwooda Nosil sem smrt v svojem telesu. Njen roman Srečno, srebrna ptica pa je bil leta 2016 preveden v angleščino in je izšel pri založbi Texture Press v ZDA. Članica Društva slovenskih pisateljev je od l. 1969, pa tudi članica dveh literarnih društev v Nemčiji, Plesse Bovenden v Göttingenu in Paul Ernst v Würzburgu. Njene prve knjižne objave segajo v šestdeseta leta, l. 2000 pa je izdala svoj avtobiografski roman Ni sonca brez senc. Tudi sicer je v študijah in spremnih besedah o njenem opusu mogoče zmeraj znova zaslediti, da pri pisanju izhaja iz osebnih izkušenj. Tisto, kar je sama doživela, zna preoblikovati v berljive, pogosto napete zgodbe. Piše za vse generacije. Tiste, ki šele vstopajo v življenje in katerih razumevanje zakonitosti življenja se šele začenja. Ženske, ki se zaposlijo, doživijo prvo resnejšo ljubezen in prvo razočaranje, nato pa morajo skrbeti za otroke in se same prebijati naprej. Na drugi strani so zrele, že starejše ženske, ženske z življenjsko modrostjo in izkušnjami, ki so tem prvim v veliko oporo in tolažbo. Tu so seveda tudi najstnice, še povsem neizkušene, ki zgolj iz neke trme ali predstav, da bi pri svojih letih že morale biti dovolj zrele, doživljajo trpka razočaranja in krute usode. Vendar zgodbe teh najstnic niso opisane v tonu vzvišene morale ali pedagoško dvignjenega kazalca, ampak v napeti zgodbi, v kateri se mlade bralke in bralci najdejo, tudi
še novic