Kamra.si, 8. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. decembra 1926 je v Novem mestu umrl Bohuslav Skalicky, vinogradnik in vinar. Rodil se je  17. julija 1872 v kraju Cerekvice nad Bystřicí na Češkem Po osnovni šoli v rojstnem kraju in meščanski šoli v Hořicích je nekaj časa delal v vrtnarstvu grofa Černína. Od leta 1890 do 1893 je obiskoval Pomološki zavod v Troji pri Pragi, se izpopolnjeval na Višji enološki in pomološki šoli v Klosterneuburgu, kjer je leta 1894 diplomiral in bil po diplomi izredni slušatelj na visoki poljedelski šoli na Dunaju. Leta 1895je prišel v Novo mesto in tu vodil dela za obrambo proti trtni uši na Kranjskem, bil vinarski nadzornik, od leta 1921 upravitelj Kmetijske šole na Grmu, od leta 1924 do smrti pa ravnatelj Nižje kmetijske šole. Ustanavljal je državne matičnjake (zemljišče, na katerem se prideluje ključe podlag vinske trte, ki se jih uporablja za cepljenje in ne za pridelavo grozdja), v Bršljinu pri Novem mestu je zasadil ameriški matičnjak s trtnico, vpeljal vzorne in poskusne vinograde, vodil tečaje za cepljenje in stratificiranje trt ter za kletarstvo. V Novem mestu (leta 1897) in Št. Vidu pri Vipavi je uredil vzorno državno vinsko klet. Leta 1909 je vodil prireditev razstave kranjskih vin v Pragi in skrbel za vso potrebno propagando. Po njegovi zaslugi se je kvaliteta dolenjskih vin, vključno s cvičkom, močno dvignila, kar je imelo tudi tržni učinek. Aktiven je bil tudi v javnem življenju, in sicer kot član Dolenjskega pevskega društva, odbornik Narodne čitalnice, glavni odbornik Kmetijske matice v Ljubljani, predsednik podružnice Sadjarskega in vinarskega društva v Novem mestu. Bil je dopisni član Čehoslovaške kmetijske akademije v Pragi. Za svoje delovanje na področju vinarstva je napredoval na službenem mestu do višjega vinarskega nadzornika in bil med vojno odlikovan z vojnim križcem II. razreda za civilne zasluge. Za uspešno delovanje na gospodarskem področju pa je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Članke je objavljal v slo

Kamra.si, 8. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8.  december - praznik brezmadežnega spočetja device Marije V desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah, v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju, v vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, določen za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta. To veselo sporočilo je naznanil z besedami: »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« Brezmadežno Devico Marijo upodabljamo po prizoru iz Knjige razodetja kot "ženo, ogrnjeno s soncem, in luno pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd" (prim. Raz 12,1). Z eno nogo stoji na glavi kače, kar spominja na besede iz prvih poglavij Svetega pisma: Njen zarod ti bo glavo strl, ti ga boš pa ranila na peti. (prim. 1 Mz 3,15). Blaženi škof Anton Martin Slomšek je z velikim navdušenjem sporočil vernikom razglasitev resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju: Preljubi! Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela, – slovela v čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo – slovito novico, ki naj si jo živo v srce zapišete. Povodenj izvirnega greha Marije prečiste Device ni dosegla, ko je bila spočeta v materinem telesu... »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« (besedilo o razglas

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. december 2020 ― Pogovarjali se bomo o filmu Des vents contraires, ki je leta 2011 izšel pod taktirko Jalila Jesperta kot adaptacija istoimenskega romana pisatelja Olivera Adama iz leta 2009.   Pisatelju in očetu dveh otrok nenadno in brez razloga izgine žena. Po letu dni brezplodnega iskanja zapusti kraje polne bolečine, ponovno vzpostavi stik z že dolgo pozabljeno družino in si prične v senci izginule žene ponovno graditi svoje življenje. V sezoni 2020/21 v sodelovanju s KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) poteka francoski literarni krožek, kjer se na vsakem srečanju pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje. Letošnja novost: namesto dveh romanov, ogled dveh filmov!  Francoski literarni krožek vodi mag. anglistike in francoščine, Aicha Boughazi, ki je v letu 2015/2016 vodila brezplačni francoski krožek v okviru KUD Anarhiv (Škratova čitalnica) ter spomladi 2017 tudi prvo edicijo Francoskega literarnega krožka. Francoski literarni krožek sofinancirata KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) in Mestna knjižnica Ljubljana. Preko Skypa, obvezne prijave na naslov: aicha.boughazi.92@gmail.com Prihajajoča srečanja: ponedeljek, 18. januar:: Un roman français (Frédéric Beigbeder) ponedeljek, 15. februar: Qu’Allah bénisse la France (Abd al Malik) ponedeljek, 15. marec: Mémoires d’une jeune fille rangée (Simone de Beauvoir) ponedeljek, 19. april: film La religieuse (Jacques Rivette) ponedeljek, 17. maj: La vraie vie (Adeline Dieudonné) ponedeljek, 21. junij: Texaco (Patrick Chamoiseau)

Kamra.si, 7. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 2016 je v Ljubljani umrla Vilma Bukovec, operna pevka. Rodila se je 27. februarja 1920 v Trebnjem.  Njen mož je bil zdravnik otorinolaringolog in akademik Vinko Kambič. V letih od 1932/33 do 1939/40 je obiskovala novomeško gimnazijo. Po opravljeni maturi je v Ljubljani pričela študirati pravo, ki ga je kmalu opustila in glasbo. Petje je študirala pri Janette Foedransperg. Med drugo svetovno vojno, v letih 1942-1943, je bila internirana v Italiji. Po vrnitvi v Ljubljano je študirala solopetje pri Adu Darianu na ljubljanski glasbeni akademiji. Po vrnitvi, v sezoni 1944/45, je sodelovala v opernem zboru, kjer se je kmalu razvila v solistko. Kot solistka je debitirala leta 1944 z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Postala je vodilna sopranistka ljubljanske Opere SNG. Več let je nastopala v vseh glavnih vlogah znanih oper. Pela je številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom. Gostovala je v večini evropskih držav, v Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Največje uspehe je dosegla doma in v tujini kot Čo-čo-san, Margareta, Kerubin, Mimi, Marinka, Jenufa, Thais, Saloma itd. Leta 1982 se je po štiridesetih letih aktivnega delovanja poslovila z odra ljubljanske Opere. V vseh teh letih je odpela 65 vlog in odpovedala samo eno predstavo. Doma in v tujini je prejela ugledna priznanja. Je dvakratna Prešernova nagrajenka, leta 1957 za kreacijo naslovne vloge v Massenetovi Manon in leta 1982 za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja. Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije (DGUS) je podelilo Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi. Je tudi prejemnica Betettove nagrade, ki jo podeljuje Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije za umetniške dosežke v glasbi in Srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 2000 za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske ku