Za zdravje lahko največ naredimo sami – Bilka Baloh

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. januar 2021 ― Zima in obdobje koronavirusa nama narekujeta, da preverimo, kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje, da ne pride do bolezni. Kako okrepimo imunski sistem in kako poskrbimo zase, da bo to primerno za nas in za zimski čas? Z nami bo Bilka Baloh, neodvisna raziskovalka zdrave in uravnotežene prehrane po načelih Ayurvede, strokovnjakinja za varno razstrupljanje telesa z dolgoletnimi izkušnjami, mentorica in terapevtka za zdravo prehrano in avtorica svoje nove knjige Post, seme zdravja. O knjigi in predvsem o prehrani za dober imunski sistem v tem občutljivem času se bo z avtorico pogovarjala Zdenka Mihelič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

4. januar 1797 - izšla prva številka prvega slovenskega časopisa Lublanske novice

Kamra.si, 4. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. januar 1797 - izšla prva številka prvega slovenskega časopisa Lublanske novice Lublanske novice so izhajale najprej kot poltednik, nato pa kot tednik od 4. januarja 1797 do 27. decembra 1800 in veljajo za prvi slovenski časnik. Razvile so se iz pratikarske tradicije. Pobudo za časnik je dal Žiga Zois, uresničil pa jo je Valentin Vodnik, ki je bil tudi urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec. Lublanske novice so izhajale v 100 izvodih, rednih naročnikov je bilo 33. V treh letih je izšlo 12.000 izvodov na 78.000 straneh. Okvirno so sledile Wiener Zeitungu, idejno pa novim razsvetljenskim in rodoljubnim idejam. Objavljale so zabavne in poučne vsebine ter novice iz politike, gospodarstva in kulture. Za ta čas so bile dokaj aktualne, saj so imele pri objavljanju novic štiridnevno zamudo.

Knjižne obreze

NUK, 4. januar 2021 ― Vežem vse vrste knjig / Verske in posvetne / velike in majhne / V pergament ali lesene platnice Ter jih pokrijem z dobro prevleko  In zaponkami / in jih potiskam z okrasjem /  Tudi poravnam jih na začetku /  Nekaterim pozlatim obreze /  S tem zaslužim veliko denarja.  Knjigovez. Lesorez Jost Amman (1539 – 1591), besedilo Hans Sachs (1494 - 1576). Iz: Ständebuch, Eygentliche Beschreibung aller Stände auff Erden, Nürnberg, 1568.    Knjižno obrezo predstavljajo tri zunanje površine knjižnega bloka. Zgornja, sprednja in spodnja obreza so lahko neobrezane ali obrezane, lahko pa so tudi na različne načine okrašene. Do 1. polovice 19. stoletja so postopki tiskanja in vezave knjig potekali ročno. Ko so bile tiskarske pole potiskane, zganjene in sešite, jih je bilo potrebno še obrezati nato pa knjižni blok pritrditi na platnice. Stopnjo obrezave ter tip dekoracije obreze in platnic so določili posamezni naročniki oziroma kupci knjig, včasih pa so lastniki obrezo tudi sami porisali ali popisali. Zato je vsaka knjiga, ki je nastala s postopkom ročnega tiska in vezave edinstven objekt. Na obrezah je mogoče najti nadvse raznolike vsebine in motive. Na njih so lahko zapisani podatki o postavitvi knjige (signature) ali podatki o avtorju in naslovu dela. Lahko so scela pobarvane ali ročno poslikane z različnimi geometrijskimi vzorci, na najbolj razkošnih primerih pa so tudi zahtevnejši motivi, kot na primer krajine, portreti ali heraldični motivi. Najdemo tudi poškropljene oziroma obrizgane z enobarvnimi ali večbarvnimi vzorci. Od 16. stoletja dalje na obrezah knjig evropskih provenienc najdemo najrazličnejše barvne vzorce, v tehniki marmoriranja ali »vzorčenja« (angl.: paste painting). Že od 15. stoletja se pojavljajo različni reliefni vzorci, izvedeni v tehniki cizeliranja oziroma punciranja. Najrazkošnejše so pozlačene ali posrebrene obreze. Z zlatenjem obrez so pričeli že v zgodnjem srednjem veku. Velikokrat se pozlata pojavlja tudi v kombinaciji s cizeliranjem ozir
AUDIBOOK – zvočne knjige

AUDIBOOK – zvočne knjige

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 4. januar 2021 ― Članom Medobčinske splošne knjižnice Žalec nudimo izposojo zvočnih knjig v slovenskem jeziku z uporabo pametnih telefonov. Izposoja zvočnih knjig se izvaja v mobilni aplikaciji Audibook. Aplikacija je dostopna v aplikaciji Google Play (za vse telefone Android) ali v aplikaciji App Store (za telefone Apple). Postopek izposoje zvočnih knjig je povsem preprost, pogoj za izposojo pa je urejeno članstvo v naši knjižnici in naložena aplikacija Audibook na vašem mobilnem telefonu. Zvočne knjige lahko imate izposojene 14 dni. Več informacij o zvočnih knjigah in ponudbi si lahko ogledate na povezavi https://audibook.si/. Seznam zvočnih knjig >>>   Postopek izposoje zvočnih knjig ...

1. januarja 1913 se je v Štukih pri Ptuju rodil Ivan Potrč, slovenski pisatelj, dramatik in urednik

Kamra.si, 1. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. januarja 1913 se je v Štukih pri Ptuju rodil Ivan Potrč, slovenski pisatelj, dramatik in urednik. Umrl je 12. junija 1993 v Ljubljani.  Ivan Potrč velja za enega izmed vodilnih pisateljev socialnega realizma pri nas. Ob pisateljevanju je deloval kot novinar in urednik, aktivno pa je bil vključen tudi v takratno družbeno in politično dogajanje. Rodil se je kot drugi izmed desetih otrok v kmečki in mlinarski družini. Po osnovni šoli je obiskoval gimnazijo na Ptuju (1926–1934), kjer se je vključil v komunistično gibanje. Zaradi komunističnega delovanja je bil malo pred maturo iz gimnazije izključen in bil slabo leto zaprt v ljubljanskih zaporih (1934). Gimnazijo je kasneje končal z opravljanjem izpitov.

31. decembra 1902 je v Celju umrl Gustav Stiger, celjski župan

Kamra.si, 31. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1902 je v Celju umrl Gustav Stiger, celjski župan. Rodil se je 2. maja 1848 v Celju.   Stigerji so bili ena najbolj znanih celjskih nemških trgovskih družin. Gustav je bil že leta 1879 izvoljen v celjski občinski odbor, leta 1888 postal podžupan, po smrti dolgoletnega župana Neckermanna v letu 1893 pa celjski župan. Na tem mestu je ostal vse do 25. julija 1902, ko je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil s položaja. Njegov odstop je veljal kot začasen, vendar se v aktivni vlogi ni več vrnil v občinski odbor. Šele po njegovi smrti ga je v polni meri nadomestil dotedanji podžupan in namestnik Julius Rakusch, nekaj mesecev pred smrtjo pa ga je občinski odbor odlikoval s častnim meščanstvom. Izrazit čut za poslovnost in organizacijo je zaznamoval tudi njegovo upravljanje mestnega proračuna. Veljal je za odličnega gospodarja, ki je daljnovidno poskrbel za nekatere temeljite izboljšave mestne infrastrukture in imel velik čut za urejenost mesta ter razvoj turizma. Krepko izboljšavo sta doživeli električno in komunalno omrežje, mestno pokopališče in vrsta drugih objektov javnega značaja. Zaradi urejenosti je mesto leta 1897 od c. kr. prezidija za javno upravo prejelo posebno priznanje za neoporečno javno higieno. Uspešen gospodarski razvoj mesta je sovpadal tudi z naraščajočimi nacionalnimi trenji, zato je logično, da so županove poslovne poteze v prvi vrsti krepile gospodarsko in politično prevlado celjskega Nemštva. Bil je preizkušen politični kader, ki si je z vsem srcem prizadeval, da bi preprečil slovensko–nemške vzporednice na celjski nižji gimnaziji in nemški mestni časnik Deutsche Wacht ga v skladu z nemško mitologijo označuje kot »Zvestega Eckarta«, torej kot ideal nemške nacionalne pripadnosti. Obratno je bila sočasna slovenska Domovina do njegovih zlasti političnih potez zelo kritična. Zgodovinar Gubo omenja njegov socialni čut in v svoji zgodovini Celja omenja, da je v oporoki mestnemu skrbstvenemu skladu zapu

31. decembra 1979 je v Mariboru umrla Klara Kukovec, zdravnica

Kamra.si, 31. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1979 je v Mariboru umrla Klara Kukovec, zdravnica. Rodila se je 12. julija 1883.   Klara Kukovec se je rodila kot Kaja Lea Doktor v nekdanji carski Rusiji, v Hersonu, ki danes sodi pod Ukrajino. Rodila se je v premožno judovsko družino in se kljub nasprotovanju očeta ter družbenim razmeram, ki niso bile naklonjene izobraževanju žensk, po končani gimnaziji odpravila na študij medicine v Švico. Po treh letih šolanja v Ženevi je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje in prepuščena je bila sama sebi. Da je lahko financirala preostanek študija, je odšla v Bern, kjer je v nočnem času delala v sanatoriju, podnevi pa študirala. Potem se je zaposlila kot sekundarijka pri profesorju Krönleinu v Zürichu in tam nadaljevala s študijem, ki ga je zaključila leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila s Slovencem iz Ljutomera, Jankom Kukovcem in rodila prvega sina Vlada. Preselili so se v Ljutomer, Klara pa je želela v Gradcu odpreti zasebno ambulanto, a so njeno prošnjo zavrnili. Avstrija je namreč od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Poleg tega so od nje zahtevali, da opravi izpit iz Grščine v državi, kjer je končala gimnazijo. Po izpitu v Rusiji ji je nadaljnje priznavanje diplome onemogočila diagnosticirana tuberkuloza. Za nekaj časa se je pridružila zdravnikom, ki so se borili proti koleri, ko pa je ugotovila, da so ji postavili napačno diagnozo, se je vrnila domov. Obiskala je tudi moža, ki je delal v Firencah. Nadaljevala je s prizadevanji za priznanje diplome v Avstriji in delala pri ginekologu prof. Knauerju in pediatru prof. Zangerju. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu diplomirati.Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu (Italija), obenem je bila edina ženska zdravnica v mestu. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim in kljub temu, da ni govo

Komisija za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga

NUK, 30. december 2020 ― Ravnatelj NUK, g. Viljem Leban, je 9. 10. 2020 ustanovil in imenoval Komisijo za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga (Krasovka). Komisijo v mandatnem obdobju 2020-2023 sestavlja šest članov: dr. Alenka Bagarič (NUK), predsednica Irena Kavčič (NUK), Suzana Šulek (NUK), Valentina Velkavrh (NUK), Tadeja Brešar (IZUM), namestnica predsednice, Branko Kurnjek (IZUM). Naloge komisije: ugotavlja potrebe po pripravi pravil bibliografske obdelave za posamezne vrste knjižničnega gradiva, glede na razvoj in spremembe mednarodnih bibliografskih standardov in drugih osnov bibliografske obdelave gradiva; koordinira pripravo pravil bibliografske obdelave gradiva kot strokovnih osnov za delovanje vzajemnega kataloga, predlaga ravnatelju NUK oblikovanje delovnih skupin za pripravo gradiv za delo komisije, organizira strokovne javne razprave in posvetovanja ter daje mnenja, predloge in pobude pristojnim organom in ustanovam v zvezi z delovanjem in razvojem strokovnih osnov vzajemnega kataloga; sprejema pravila bibliografske obdelave gradiva in druge predpise, ki zagotavljajo standardizirano in vzajemno obdelavo knjižničnega gradiva in enotno vodenje katalogov, ter spremlja njihovo uveljavitev; skrbi za usklajevanje s knjižničnim informacijskih servisom pri razvoju standardov računalniške podpore vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov; seznanja strokovno javnost s svojim delom, sprejetimi pravili in drugimi predpisi, ki tvorijo strokovno osnovo vzajemnega kataloga. Spremembe in novosti v katalogizaciji: Katalogizacija videoposnetkov (avtorica Suzana Šulek, april 2021) Ukinitev dodatnih vpisov (primeri) (december 2020) Pobude in predloge glede pravil oziroma navodil bibliografske obdelave in glede razvoja vzajemnega kataloga lahko pošljete na elektronski naslov: krasovka@nuk.uni-lj.si. Vprašanja, vezana predvsem na posamezne primere in katalogizacijske zadrege s področij opisne in predmetne katalogiza

30. decembra 1904 se v Kotljah rodil Ivan Kuhar, kulturni delavec, kmet in aktivist NOB

Kamra.si, 30. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. decembra 1904 se v Kotljah rodil Ivan Kuhar, kulturni delavec, kmet in aktivist NOB. Umrl je 26. junija 1944 na Preškem Vrh. Bil je gospodar na Prežihovi bajti. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah. Potem se je vpisal v kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju, šolanje pa je nadaljeval v Ljubljani in tam dokončal zadružno šolo. Nato je preostanek mladosti preživel v boju za vsakdanji kmečki kruh, saj je bil v tem času edina pomoč materi in očetu pri delu na bajti – bratje so bili namreč že po svetu vsak po svojih opravkih in nalogah. Hitro je osebno in politično dozorel, spoznal krivice velikosrbskega režima in se družil s socialno naprednimi razgledanimi ljudmi.
The boundless sea

The boundless sea

UKM, 29. december 2020 ― Jezik Slovenščina Abulafia, David Cobiss ID: 44667907 Zgodovina Založba:  Allen Lane Letnica:  2019 Področje:  zgodovina English

Otrok kot razkritje neskončnosti – dr. Edvard Kovač

Mestna knjižnica Ljubljana, 29. december 2020 ― V svetovni literaturi podoba otroka nastopa kot etični korektiv, ki človeku pomaga, da postane to, kar je tudi v svoji globinah. To je še posebej izrazito pri Dostojevskem in nasploh pri ruskih klasikih, ko otrok predstavlja celo božjo govorico. Toda tudi v slovenski književnosti nam npr. v delih Marjana Rožanca podoba otroka razkriva najzahtevnejšo etičnost, zahtevo po spravi, prizanašanju in odpuščanju. Pri pisatelju Janiju Virku pa ima otrok znova metafizično vlogo, ki preko svojih razmišljanj in vprašanj sega v onostranstvo, hkrati pa nas s svojim trpljenjem odrešuje. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Angleški bralno-debatni krožek

Mestna knjižnica Ljubljana, 29. december 2020 ― V romanu The Other Americans (Drugi Američani), ki je bil finalist ameriškega izbora za najboljšo knjigo leta 2019, Laila Lalami ponudi vpogled v življenje muslimanskih imigrantov v ZDA. Skozi prvoosebne pripovedi različnih likov se bralec zave zapletenosti odnosov v družini in podoživi izgubo, izdajstvo, odtujenost, srčno bolečino pa tudi ljubezen. Skrivnostnost te mojstrsko napisane zgodbe drži bralca v napetosti prav do konca romana. Skupina je odprta za vsakogar, srečuje se zadnji petek v mesecu, pogovori so namenjeni spoznavanju literarnih del in hkrati vadbi angleškega jezika, saj potekajo izključno v angleščini. Udeleženci se po vnaprejšnjem dogovoru izmenjujejo pri vodenju posameznega srečanja. Srečanje bo potekalo prek spletne konference z aplikacijo Zoom. https://uni-lj-si.zoom.us/j/96052649499

Naša gostja – Bojana Košnik Čuk

Mestna knjižnica Ljubljana, 29. december 2020 ― Naša gostja bo strokovnjakinja s področja kulture vedenja, bontona, poslovnega in diplomatskega protokola. Gospa Bojana Košnik Čuk je bila med drugim vodja Protokola Službe Vlade RS za evropske zadeve, direktorica za protokol, gostinstvo in turizem (svetovalka vlade) Servisa za protokolarne storitve Brdo Vlade Republike Slovenije. Izpopolnjevala se je v tujini, tudi na veleposlaništvih in ministrstvih. Je avtorica strokovne knjige 24 ur poslovnega bontona. Pogovor bo vodil Peter Ribič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.
še novic