Novice

knjižnice

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižnica Trbovlje, 14. januar 2021 ― DEAN NICHOLSON: NALIN SVET   Knjiga za vse ljubitelje živali, navdušene kolesarje in za vse nas, ki v teh dneh ne pridemo dlje, kot do občinske meje. Mladenič Dean ob razmisleku o lastnem življenju in prihodnosti, pride do ideje o potovanju s kolesom okrog sveta. Vse ne gre po načrtih, zato prekolesari le balkanske države in […] The post Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

Pravljične minutke

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 14. januar 2021 ― Ob četrtkih na naših družbenih omrežjih prisluhnite domačim ustvarjalcem, ki bodo v družbi Knjižka prebirali svoja dela za otroke. Avtorica Biserka Lazar in ilustratorka Anja Bunderla sta prebrali pravljico Vilinsko jezero. Uganete, kje se nahaja? 💫 Danes vstopamo v svet poln skrivnosti, Gindur! Vanj še ni vstopil tujec in iz njega še ni izstopil noben […]

14. januarja 1987 je v Celju umrl Cvetko Ščuka, akademski slikar

Kamra.si, 14. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1987 je v Celju umrl Cvetko Ščuka, akademski slikar. Rodil se je 22. maja 1895 v Barkovljah pri Trstu Rojen je bil v Barkovljah pri Trstu, tam je tudi obiskoval osnovno šolo in maturiral na gimnaziji v Pazinu. Že na gimnaziji ga je za slikanje navdušil njegov profesor Saša Šantel, tako da je v letih 1911/12 obiskoval umetno–obrtno šolo v Ljubljani, v šolskem letu 1913/14 pa hospitiral na umetniški akademiji na Dunaju. Šolanje je prekinila 1. svetovna vojna, kot prostovoljec se je bojeval leta 1915 na ruski strani v bojih v Dobrudži, leta 1919 delal kot umetniški režiser pri Kunstfilmu na Dunaju in maja 1921 končal Umetniško akademijo v Firencah.

14. januarja 1937 se je v Kranju rodila Alenka Bole Vrabec, igralka in prevajalka

Kamra.si, 14. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1937 se je v Kranju rodila Alenka Bole Vrabec, igralka in prevajalka. Umrla je 27. marca 2020 na Golniku.  Debitirala je v Mladinskem gledališču, v predstavi Kristine Brenkove Princeska z modro vrtnico. Sodelovala je tudi s Teatrom 57. Kot igralka je preigrala vse od princesk, do žensk s skoraj groteskno močjo. Za svojo štiridesetletnico delovanja v gledališču si je izbrala globoko, preprosto in ranljivo pripoved o človekovi samoti in si izpolnila željo, enkrat v življenju nastopiti tudi z lutkami v monodrami Berte Bojetu Osama, v režiji Alena Jelena.

Vsak zamašek šteje

Knjižnica Medvode, 13. januar 2021 ― Z zbiranjem zamaškov boste pomagali 6-letnemu Luku iz Poljčan pri njegovih terapijah, ki jih potrebuje zaradi cerebralne paralize. Vrečke z zamaški lahko odložite pod mizo v predprostoru Knjižnice Medvode, mi […]

Knjižna doživetja – Adam Kay: Tole bo bolelo

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. januar 2021 ― V januarju se bomo pogovarjali o knjigi Tole bo bolelo, ki je požela svetovni uspeh. Delo je sestavljeno iz dnevniških zapisov britanskega zdravnika Adama Kaya, ki je po letih vzponov in padcev obesil svojo zdravniško kariero na klin. S pomočjo humorja poskuša predstaviti ter problematizirati težave javnega zdravstva. Našemu pogovoru se bo pridružila ginekologinja, ki nam bo predstavila svojo izkušnjo delovanja v slovenskem javnem zdravstvu. Pogovor se bo odvijal na tej povezavi (Meeting ID: 999 9695 1797), vodila ga bo Nadja Ebner. 

13. januarja 1904 se je v Gornjih Vremah rodil Bogomir Magajna, slovenski pisatelj, zdravnik in urednik

Kamra.si, 13. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1904 se je v Gornjih Vremah rodil Bogomir Magajna, slovenski pisatelj, zdravnik in urednik. Umrl je 27. marca 1963 v Ljubljani. Dr. Bogomir Magajna, pisatelj in zdravnik, se je rodil v kmečki družini očetu Francu ter materi Mariji Ambrožič, ki sta imela četvero otrok. Bogomirjev brat France Magajna se je uveljavil kot strokovni in leposlovni pisatelj. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Vremskem Britofu, kasneje je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Kot gojenec Marijanišča se je po maturi na klasični gimnaziji odločil za študij na ljubljanski medicinski fakulteti, diplomiral pa je leta 1930 na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker je bil italijanski državljan, bi moral služiti vojaški rok. Ker ga ni hotel služiti, je bil obsojen kot dezerter. Svoje vojaške obveznosti je opravljal po različnih krajih Jugoslavije kot vojaški zdravnik. Od leta 1931 je bil tri leta praktikant na različnih oddelkih ljubljanske splošne bolnišnice, od leta 1935 pa je delal v psihiatrični bolnišnici na Studencu v Ljubljani. Po opravljenem strokovnem izpitu je postal zdravnik sekundarij v bolnišnici na Studencu. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je Bogomir Magajna pridružil Osvobodilni fronti, vendar so ga Italijani leta 1942 aretirali, ga obsodili na leto zapora in pet let odvzema državljanskih pravic ter ga konfinirali v Italijo. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer je bil partizanski zdravnik in je urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici na Studencu. Dr. Bogomir Magajna ali dobri striček Baj-baj, kot so ga klicali njemu zelo ljubi in dragi otroci, je umrl za posledicami sladkorne bolezni. Dr. Bogomir Magajna je pisal in objavljal strokovne članke s področja zdravstva kot tudi dela za odrasle ter za otroke in mladino. Njegov literarni opus za odrasle že zelo zgodaj kaže njegov interes do psihičnih doživetij junakov. Vse bolj so ga privlačevali izjemni psihični procesi, kar prav got

13. januarja 1802 se je v v Vodulah (pri Dramljah pri Celju) rodil Matija Vodušek, nabožni pisatelj, narodni buditelj in celjski opat

Kamra.si, 13. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1802 se je v Vodulah (pri Dramljah pri Celju) rodil Matija Vodušek, nabožni pisatelj, narodni buditelj in celjski opat. Umrl je 11. decembra 1872 v Celju.  Teologijo je študiral v Celovcu in bil za duhovnika posvečen leta 1825. Kot kaplan je služboval v Slovenskih Konjicah in na Ponikvi, kot upravitelj pa v Slovenskih Konjicah, Pišecah, na Sladki gori in v Špitaliču, kjer je v letih 1834-1838 opravljal tudi funkcijo župnika. Leta 1838 je postal ravnatelj Glavne šole v Celju in pridigar in ko je bil leta 1847 imenovan za opata, je poleg opravil, ki mu jih je nalagala nova funkcija, sodeloval s celjsko Narodno čitalnico, pisal pesmi in urejal Drobtinice. Slovensko narodnostno gibanje je imelo v njem močno oporo. Njegova delavnost je zaznamovala tudi obnovo in razvoj mesta, saj je med drugim sodeloval pri obnovi Glavne šole v Celju, na njegovo pobudo pa je bila v letih 1862-1865 preurejena in poslikana tudi cerkev sv. Maksimiljana. Užival je velik javni ugled in bil med verniki zelo priljubljen. Pri opisu slovesnosti ob obnovi cerkve na Vranskem leta 1846 je časopis Novice o njem zapisal: »Verh tega, de so zgovoren, razumen in pobožen govornik, so tudi iskren in izobražen Slovan.«   Vir: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek; Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, 2010.   Pripročamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi802465/

Feministični seminar: pogovor o delu Kaliban in čarovnica s prevajalko Tea Hvala

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. januar 2021 ― Na zaključnem bralnem srečanju knjige Kaliban in čarovnica se nam bo pridružila prevajalka Tea Hvala. Na literarnem srečanju se bomo osredotočili na nekatere vsebinske poudarke Silvie Federici, ki petnajst let po prvi knjižni izdaji Kalibana in čarovnice v angleščini še vedno burijo duhove. Sledil bo pogovor o dilemah, premislekih in vprašanjih, ki so se ob branju porajali sodelujočim pri feminističnem bralnem krožku. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (973 5846 0796).

Na pesniškem tandemu s Petro Koršič: Glorjana Veber in Manca Košir

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. januar 2021 ― Kateri prostori vplivajo na ustvarjalca in pesem? Katere prostore pesmi razprejo? Pesnici Glorjana Veber in Manca Košir se bosta ob branju svojih pesmi v pogovoru s kritičarko Petro Koršič posvetili preprostosti in moči v poeziji ter vprašanju blagodejnosti in daru pesmi. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 999 8059 4304).

PRESTAVLJENO Literarno novinarstvo – Vlasta Jeseničnik in Leonora Flis

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. januar 2021 ― Literarno novinarstvo je žanr, ki združuje lastnosti novinarskega in literarnega pisanja. Gre za novinarska besedila, ki se berejo kot zgodbe, a je v njih vse res. Kakšno osnovo ima literarno novinarstvo in kam se razvija danes? O tem bosta spregovorila Vlasta Jeseničnik in Leonora Flis. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana in na Zoom povezavi (Meeting ID: 931 6059 8824).
RAZSTAVA STROJNE ŠOLE POSTOJNA

RAZSTAVA STROJNE ŠOLE POSTOJNA

Knjižnica Postojna, 12. januar 2021 ― STROJNIKI SE PREDSTAVLJAJO: rišemo, načrtujemo, izdelujemo – grejemo, krivimo in »švasamo«. V pritličju knjižnice svoje raznolike in zanimive izdelke na razstavi predstavljajo dijaki strojne šole Postojna. Na Postojnskem strojna šola že štiri desetletja mlade vodi do teoretičnih in praktičnih znanj s področja strojništva. Odkar ji prostore nudi Šolski center Postojna se vztrajno širi in pridobiva nove programe. Trenutno se lahko dijaki šolajo v okviru programov strojni tehnik, strojni tehnik PTI, oblikovalec kovin – orodjar, avtoserviser in pomočnik v tehnoloških procesih.

Literarna postaja z Zoranom Predinom

Kamra.si, 11. januar 2021 ― V decembru 2020 je Mariborska knjižnica v sodelovanju z založbo Litera pripravila literarni pogovor z znamenitim glasbenikom, Mariborčanom Zoranom Predinom, ki je pred kratkim pri Literi izdal svoj literarni prvenec Mongolske pege, v katerega je odlično prelil svoj hudomušno-ironični pogled na bridkosti življenja. Goran Vojnović je ob tem zapisal: "Pri malokom zna biti tragičnost tako vedra kot pri njem," s čimer je zadel bistvo romana. Zaradi epidemioloških razmer smo dogodek preselili na splet, tako da si lahko pogovor z Zoranom Predinom, ki ga je vodil glavni urednik založbe Litera Orlando Uršič, ogledate na spodnji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=Q5I2ics8wDk&t=404s Prijetno literarno druženje!

Koncert Mihaela Hrustelja

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. januar 2021 ― Gostili bomo kitarista Mihaela Hrustelja, ki se večinoma predstavlja kot solist, živi in ustvarja pa na Nizozemskem, kjer je svoje veščine dodobra izpopolnil in pričel koncertirati s triom ter nekaj let zatem izdal solistični prvenec Fallen Leaves / Padlo listje, ki je še okrepil njegovo prepoznavnost kitarista solista. Kljub temu pa se Mihael Hrustelj v zadnjem obdobju posveča predvsem orkestraciji del za večje zasedbe. Dogodek si lahko ogledate prek Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana. Preberite recenzijo albuma Fallen Leaves / padlo listje. Poslušajte!

Nova frekvenca – Mihael Hrustelj

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. januar 2021 ― Z Nino Novak, kritičarko in glasbeno publicistko ter urednico, bo kitarist Mihael Hrustelj spregovoril o individualnosti lastnega avtorskega izraza, široki paleti žanrskih vplivov, skladbah brez forme in unikatnemu kitarskemu bobnanju, ki je nepogrešljiv del vsakega njegovega koncerta, obenem pa se bo ozrl na pomen šolanja pod vodstvom strokovno usposobljenega mentorja. Pogovoru bo sledil koncert. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Srečanja – Vesna Milek

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. januar 2021 ― Tokrat bomo gostili novinarko, publicistko in pisateljico Vesno Milek. Njeni romani so med najbolj branimi slovenskimi romani. Biografski roman Cavazza (Beletrina), ki ga je navdihnilo življenje enega največjih slovenskih igralcev, je doživel več ponatisov in se še tri leta po izidu obdržal na lestvicah najbolj prodajanih in najbolj branih knjig v Sloveniji. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat. Dogodek si lahko ogledate prek Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Slovanski bralni klub: Bela bolezen

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. januar 2021 ― Na prvem srečanju Slovanskega bralnega kluba v letu 2021 bomo spregovorili o drami Karla Čapka z naslovom Bela bolezen. Čeprav je delo nastalo v začetku 20. stoletja, je izredno aktualno. Evropo preplavi nenavadna nalezljiva bolezen, ki ogroža predvsem starejše ljudi. Uradna znanost v svoji ošabnosti tava v temi. Ko zdravnik Galen odkrije zdravilo, ga noče naivno izročiti v splošno uporabo, temveč želi v zameno zanj zagotovilo, da bodo odločevalci preprečili vojno, ki je še večje zlo od bolezni. Z distopično dramo, napisano 1937, se je Čapek odzval na vzpon nacizma in izginjanje humanizma. Kot pravi v uvodu, ga je k pisanju spodbudil »konflikt idealov demokracije z ideali neomejenih in častihlepnih diktatur«. Pojav, ki ga opazimo tudi v distopiji, ki jo živimo danes. Gostja pogovora, ki ga bo vodila Jana Šnytová, bo prevajalka iz češčine in poljščine Tatjana Jamnik. Drama je dostpna v elektronski oblikiI (PDF): https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2020/10/BELA-BOLEZEN.pdf Prijava Udeležba je brezplačna, a je zaradi omejenega števila mest obvezna prijava. Prijave sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. V Slovanskem bralnem klubu izpostavljamo najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literarne tradicije. O knjigah v sproščenih pogovorih razpravljamo z njihovimi prevajalkami in prevajalci ter ustvarjalkami in ustvarjalci. Bralni klub vodita slavistki Tatjana Jamnik in Jana Šnytová.PROGAM: ponedeljek, 25. 1. 2021, ob 18. uriKarel Čapek: Bela bolezen. Prev. Fran Albreht. Ljubljana: SNG Drama, 1937. 59 strani. (drama | češka književnost)ponedeljek, 22. 3. 2021, ob 18. uriLamija Begagić: Obletnica mature. Prev. Đurđa Strsoglavec. Ljubljana: eBesede, 2020. 145 strani. (kratka proza | bosanska književnost)Gostja: prevajalka Đurđa Strsoglavecponedeljek, 20. 9. 2021, ob 18. uri Boris Akunin: Ahilova smrt. Prev. Lijana Dejak. Ljubljana: Modrijan, 2008. 32

Ko je bila Ljubljana središče svetovne politike – dr. Andrej Rahten

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. januar 2021 ― Pred dvesto leti je bil v Ljubljani kongres Svete alianse, ki je po napoleonskih vojnah predstavljala najpomembnejše mednarodno zavezništvo. Srečanje pentarhije evropskih velesil, na katerem sta osebno sodelovala avstrijski cesar Franc I. in ruski car Aleksander I., je glavno mesto takratne Vojvodine Kranjske za skoraj pol leta spremenilo v središče svetovne politike. V pogovoru z dr. Andrejem Rahtenom bomo ocenili diplomatsko dogajanje, ki je bilo v znamenju kongresne diplomacije avstrijskega državnika Clemensa Metternicha. Dr. Andrej Rahten je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je bil leta 2015 imenovan za rednega profesorja za sodobno zgodovino. Od leta 2019 je tudi dopisni član Avstrijske akademije znanosti. Med leti 2001–2004 je bil zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve, nato pa do 2008 v Kabinetu predsednika vlade. 2013–2017 je bil slovenski veleposlanik na Dunaju. Predavanju lahko prisluhnete preko zoom povezave: https://zoom.us/j/98823402683 / Meeting ID: 988 2340 2683.
še novic