9. januarja 1890 (Malé Svatoňovice, Češka) se je rodil Karel Čapek, češki pisatelj in scenarist

Kamra.si, 9. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. januarja 1890 (Malé Svatoňovice, Češka) se je rodil Karel Čapek, češki pisatelj in scenarist. Umrl je 25. decembra 1938 v Pragi.  Čapek je bil eden najvplivnejših čeških pisateljev 20. stoletja. Znan je predvsem po tem, da je prvi uporabil besedo robot, in sicer v gledališki igri R.U.R. (Rossumovi univerzalni roboti), ki je bila prvič prikazana leta 1921. V pismu za časopis Lidove noviny leta 1933 je pojasnil, da si je besedo izmislil njegov brat, Josef (1887-1945), sam je robote sprva hotel poimenovati »labori«. V slovenščino je dramo prevedel Osip Šest. Izšla je že leta 1921 pri Zvezni Tiskarni.

Nujno obvestilo – od 9. 1. 2021 le brezstičen prevzem in vračilo gradiva

Knjižnica Logatec, 8. januar 2021 ― Spoštovani člani Knjižnice Logatec, sporočamo vam, da skladno z novim vladnim odlokom s soboto, 9. januarjem 2021, spreminjamo način izposoje in vračila gradiva, in sicer bosta možna le brezstičen prevzem in vračilo gradiva izven prostorov knjižnice. Gradivo je treba obvezno vnaprej naročiti bodisi preko sistema Cobiss, e-pošte podaljsava@log.sik.si ali preko telefona 01 7541 722. Gradivo […]

Trajnostni projekt »Sladkosti na drevesih: Mariborski keksovec« ob Mednarodnem dnevu strpnosti

Kamra.si, 8. januar 2021 ― V decembru 2020 je Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju z Mariborsko knjižnico izpeljalo prav poseben projekt. Pred vhodom v Knjižnico Rotovž na Rotovškem trgu v Mariboru raste šest dreves vrste Cercidiphyllum japonicum (japonski cercidifil). Njihova posebnost je listje, ki ima sprva ovalno, nato pa srčasto obliko, obenem pa prav posebno aromo, ki spominja na karamelo ter cimet. Vonj pride do izraza posebno tedaj, če odpadli list pomanemo med prsti. Ker mnoge spominja na palačinke, medenjake ali piškote, se je v Hortikulturnem društvu Maribor porodila zamisel, da drevo poimenuje Mariborski keksovec. V sodelovanju z Vrtcem Ivana Glinška Maribor ter stanovalci Doma za starejše Tezno so drevesa okrasili z okraski, ki simbolizirajo piškote, da bi mimoidoče na ta način opozorili na poseben zeleni zaklad mesta Maribor.

Brezkontaktna izposoja in vračilo

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 8. januar 2021 ― Spoštovani bralci in obiskovalci knjižnice, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica (vključno z vsemi enotami Begunje, Bled, Bohinjska Bistrica, Brezje, Gorje, Kropa, Lesce, Srednja vas in Stara Fužina) je od sobote, 9. 1. 2021, dalje do nadaljnjega ZAPRTA. Omogočamo vam brezkontaktno izposojo vnaprej naročenega gradiva, izposojo gradiva po pošti ter brezkontaktno vračanje gradiva. BREZKONTAKTNA IZPOSOJA IN VRAČILO […]

Obvestilo o delovanju knjižnice

Knjižnica Postojna, 8. januar 2021 ― Zaradi zaostrenih varnostnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 bo od ponedeljka, 11. januarja 2021, veljal spremenjen način delovanja v vseh enotah Knjižnice Bena Zupančiča Postojna (v Postojni, Pivki in Potujoči knjižnici). Knjižnično gradivo bo mogoče prevzemati in vračati samo na zunanjih prevzemnih mestih, v potujoči knjižnici pa pred vozilom. Uporabniki knjižnice si morajo gradivo, ki si ga želijo izposoditi, obvezno predhodno rezervirati, sicer izposoja ne bo mogoča. Knjižnično gradivo je mogoče rezervirati na več načinov.

Sistem COBISS – prehod v odprtokodno okolje

COBISS, 7. januar 2021 ― Sistem COBISS se je v dobrih treh desetletjih od začetkov do danes vztrajno spreminjal in rasel. V prispevku opisujemo, na katero strojno in programsko opremo smo se opirali, in napovedujemo, v katero smer smo zastavili prihodnji razvoj ob upoštevanju IZUM-ovih strateških ciljev (Šoštarič, 2019). COBISS2 ali obdobje 1987–1996 Ko se je leta 1987 začel razvoj … Preberi več "Sistem COBISS – prehod v odprtokodno okolje"
1931

1931

UKM, 7. januar 2021 ― Jezik Slovenščina Straumann, Tobias Cobiss ID: 44831235 Zgodovina Založba:  Oxford University Press Letnica:  2020 Področje:  zgodovina English

Novost – igroteka!

Knjižnica Logatec, 7. januar 2021 ― Z veseljem vam sporočamo, da imamo v Knjižnici Logatec novost – I G R O T E K O! Igre so na voljo za izposojo brezplačno, izposodite si jih lahko za 3 tedne, izposodite si lahko eno igro naenkrat. Katere igre so na voljo, lahko preverite v Cobissu na naslednji povezavi: t.ly/TEl4. Igre so primerne […]

Nova knjiga skozi kritiko s Petro Koršič: Ljubezen je.

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. januar 2021 ― O knjižnem izboru poezije estonske književnice Kätlin Kaldmaa Ljubezen je., ki je izšel pri KUD AAC Zrakogled in Hyperion v Kopru 2020, bosta poleg prevajalke knjige Bojane Vajt kritično branje knjige podali prevajalka Vera Pejovič in kritičarka Petra Koršič. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 99473034451).
Spletno stičišče knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja

Spletno stičišče knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja

Knjižnica Novo Mesto, 6. januar 2021 ― vabljeni v spletno stičišče knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Z vsakim dnem boste tu boste našli nove bralne smerokaze, zgodbe in pravljice, predavanja in pogovore. Dragi uporabniki, vabljeni v spletno stičišče knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Z vsakim dnem boste tu boste našli nove bralne smerokaze, zgodbe in pravljice, predavanja in pogovore. Oglejte si našo Facebook stran 

Angleške pravljice

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 5. januar 2021 ― Pravljična urica v angleškem jeziku, na kateri se bodo otroci naučili novih besed, pesmic in se predvsem dobro zabavali, se SELI NA SPLET. Vabljeni, da se pridružite Facebook skupini English Storytime. Pravljice bo vsak ponedeljek ob 17. uri pripovedovala Rebecca Svetina, Američanka in učiteljica angleščine, ki z družino živi v Radovljici.

5. januarja 2012 je na Ptuju umrl Jakob Emeršič, bibliotekar, prevajalec, pesnik, literarni zgodovinar in ljubiteljski zgodovinar

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 2012 je na Ptuju umrl Jakob Emeršič, bibliotekar, prevajalec, pesnik, literarni zgodovinar in ljubiteljski zgodovinar. Rodil se je 30. junija 1940 v Gradišču (Svetem Andražu v Halozah).  Rodil se je v skromnih razmerah v haloški viničarski družini očetu Antonu, viničarju in priložnostnemu zidarju, ter materi Veroniki. Njegovo otroštvo so zaznamovali prezgodnja materina smrt in številne selitve. Odraščal je samosvoje in brez posebnih vzpodbud za učenje in branje. Kljub temu je že kot otrok prebiral vse, kar mu je prišlo pod roke. Njegovo ljubezen do knjig je močno zaznamovalo bivanje v Trnovski vasi, kjer je prebiral knjige iz župnijske farne knjižnice, kot dijak ptujske gimnazije pa je postal redni obiskovalec knjižnice na Ptuju. Ob študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je veliko bral ter si širil obzorja s počitniškimi deli v Franciji in Nemčiji. Veliko je tudi pisal ter sodeloval pri izdajah strokovnih in znanstvenih publikacij.Kot diplomant primerjalne književnosti in literarne teorije se je leta 1967 zaposlil v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj (od leta 1993 Knjižnici Ivana Potrča), kjer je z izjemo enega leta prebil vsa svoja službena leta. Kot domoznanec je s svojim strokovnim delom pokrival mnoga področja in kmalu postal nepogrešljiva stalnica kulturnega življenja na Ptuju in eden najbolj znanih ptujskih knjižničarjev. Posebej prepoznaven je bil kot bibliograf; njegovo delo Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, ki ga je objavil leta 1985, je še danes nepogrešljiv pripomoček številnim raziskovalcem. Objavil je več samostojnih del in številne članke o znamenitih osebnostih, župnijah, šolah, knjižnicah in knjižničarstvu, bil je tudi prevajalec iz nemščine, francoščine, hrvaščine in angleščine. Po upokojitvi leta 2003 se je posvetil urejanju Provincijske knjižnice minoritskega reda na Ptuju, še posebej obdelavi dragocenih starih knjig, ki jih hrani minoritska knjižnica.Poleg strokovnega dela je pisa

5. januarja 2002 je na Jesenicah umrl Jaka Čop, gornik in fotograf

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 2002 je na Jesenicah umrl Jaka Čop, gornik in fotograf. Rodil se je 26. oktobra 1911 na Jesenicah.  Izhaja iz znane planinske družine Čopov. Njen najbolj znani član je prav gotovo alpinist, gorski vodnik in reševalec, Joža Čop. Tudi Jakov oče Jakob je bil velik ljubitelj gora. Kot gorski vodnik je obiskal številne vrhove. Dolgo let je bil gospodar koče na Golici, leta 1934 pa med ustanovitelji in odborniki jeseniške podružnice Slovenskega planinskega društva. Mati Ivana, je bila lastnica kavarne sredi Jesenic, ki je delovala do konca druge svetovne vojne. To je bil razlog, da je bil Jaka po osnovni »izobrazbi« natakar. Za ta poklic se je po opravljeni meščanski šoli na Jesenicah in gostinski šoli v Ljubljani praktično uril v znani ljubljanski kavarni »Zvezda«. Zaradi poškodbe kolena pa ga ni mogel opravljati.  Zaposlil se je v jeseniški železarni, kjer je do upokojitve delal v tehničnem biroju. Domača kavarna je bila shajališče in zbirališče številnih znanih planincev, ki so polni doživetij z gora v Jaku budili radovednost in ljubezen do planinskega sveta. Ko se je zaposlil je ves svoj prosti čas preživel v gorah. »Od mladosti sem si želel, da bi v življenju nekaj ustvaril. Kar koli, samo da ne bom predmet samemu sebi. S fotografijami in gorami sem srečal lepo priložnost«. Prvo fotografijo je posnel pri desetih letih. Vzornik mu je bil jeseniški fotograf Fran Pavlin. Za prvi motiv s pravo krajino je izbral Plavški Rovt s kmetijo in zadaj na modrem nebu kot sneg svetlo goro. »Ves v pričakovanju sem razvijal ploščo: počasi se je pokazala krajina, kmetija,…gore pa od nikoder… Krivil sem aparat, ploščo in razvijanje.« Po tem neuspelem poizkusu se je včlanil v fotoamaterski odsek Turistovskega kluba Skala na Jesenicah in že po nekaj letih so bili vidni prvi uspehi.  Po drugi svetovni vojni je sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini in na njih za svoje fotografije prejel različna odlikovanja. Še posebej se je njeg
Strength of materials

Strength of materials

UKM, 5. januar 2021 ― Jezik Slovenščina Merle C. Potter Knjiga je opremljena z dvaindvajsetimi mini izpiti, na stotine primerov, razrešenimi problemi in vajami za preizkušanje svojih sposobnosti in znanja s področja trdnosti materialov. Cobiss ID:43903235 Založba:  McGraw-Hill Letnica:  2020 Področje:  Strojništvo English

5. januarja 1852 se je v Senožečah rodil Fran Serafin Vilhar (Kalski), slovenski skladatelj, pianist, orglar in zborovodja

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 1852 se je v Senožečah rodil Fran Serafin Vilhar (Kalski), slovenski skladatelj, pianist, orglar in zborovodja. Umrl je 4. marca 1928 v Zagrebu. Fran Serafin Vilhar je bil rojen 5. januarja leta 1852 kot šesti med devetimi otroki Miroslava Vilharja in njegove žene Josipine Dejak. Večino svoje mladosti je preživel na očetovem gradu Kalec pri vasi Zagorje na Pivškem. Razen nekaj let se je šolal pretežno doma ob pomoči domačih učiteljev, izpite pa je polagal na gimnaziji v Trstu. 

5. januarja 1858 je umrl grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 1858 je v Milanu umrl grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu. Rodil se je 2. novembra 1766 se je na gradu Třebnice (Češka).  Rodil se je v češki plemiški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzgajal ded, po njegovi smrti pa je Josef odšel na Dunaj, kjer je začel obiskovati Terezijansko akademijo. Leta 1785 je vstopil v avstrijsko vojsko kot kadet, leta 1787 pa je dobil čin poročnika kirasirjev. Radetzky se je leta 1797 poročil s tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo - Grafenberg, v zakonu se jima je rodilo osem otrok. Med letoma 1807 in 1819 je občasno živel na gradu Neuhaus v Tržiču, ki ga je skupaj s posestvom kupil od svoje tašče. Njegovi finančni in moralni pomoči mestu so se prebivalci oddolžili tudi s panoramsko pešpotjo imenovano »Radetzkyjeva pot«. Nazadnje je Tržič obiskal 25. septembra 1852. V letu 1852 je ostareli maršal od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo prejel Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost. S svojo enoto je začel službovanje v turški vojni, kasneje pa je bil premeščen na območje današnjega Beneluksa. Leta 1795 je sodeloval v bitki na Renu ter kasneje na ozemlju Italije, kjer je sodeloval v bojih proti Napoleonovi vojski. Tam je napredoval in dobil čin majorja. Leta 1799 je imel že čin polkovnika, ko je bil ranjen v bitki pri Marengu. Leta 1801 je bil povišan v viteza, samo štiri leta pozneje pa je dobil čin generalmajorja. Leta 1812 je dobil poveljstvo nad novo ustanovljenim 5. huzarskim polkom. Med letoma 1809 in 1812 je bil tudi poveljnik glavnega štaba oboroženih sil, a je s položaja odstopil, ker ni dobil denarja za reorganizacijo vojske. Leta 1813 je nastopil službo poveljnika štaba pri feldmaršalu Schwarzenbergu in imel veliko vlogo pri oblikovanju taktike za bitko pri Leipzigu. Sodeloval je tudi na dunajskem kongresu. Po kongresu je Radetzky skorajda izgin

5. januarja 1848 se je v Motniku rodil Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec

Kamra.si, 5. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 1848 se je v Motniku rodil Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec. Umrl je 26. novembra 1904 v Motniku. Gašper Križnik se je rodil 5. januarja 1848 kot prvi otrok siromašnih kmečkih staršev na Beli št. 3 pri Motniku. Rojstna hiša, po domače pri "Španu" stoji med ruševinamu motniškega gradu in farno cerkvijo sv. Jurija ter podružnično cerkvijo sv. Magdalene. Že leta 1850 se je to naselje preimenovalo v Zgornji Motnik. Hiša v kateri še vedno živijo potomci njegovega brata, ima sedaj številko Motnik 28. Gašper Križnik ni hodil v šolo, ampak se je sam naučil pisati in brati. Sam v pismu omenja, da je bil samouk in da so ga vzgajale knjige in revije. V Motniku je takrat bila organizirana šola, vendar jo je bilo treba plačevati, za kar pa ni na revni kmetiji ni bilo denarja. Že v mladosti je Križnik, morda pod vplivom motniškega učitelja Franceta Sajovica, začel izpisovati stare motniške listine, zbirati slovstveno folkloro in zapisovati ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in šege trga Motnik in njegove okolice. V Motniku se je priučil čevljarskega poklica, ki ga je pogosto opravljal po hišah na gorskih kmetijah, kjer so bile številne kmečke družine. Znan je bil kot dober čevljar, ki je znal narediti tudi nove čevlje in škornje. Ker je zaslužek zadoščal le za preživetje, je čevljarsko delo dopolnjeval z zbiranjem pesmi in pripovedk, zgodovinskih podatkov, izvorov imen, skratka zapisal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Za zapise, ki jih je dobival je le redko dobival plačilo. Zbrano gradivo je v pošiljal različnim ustanovam, ki so v njegovem času zbirale in objavljale narodno blago, največ pa Slovenski matici, ki je bila kot društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del ustanovljena leta 1864. Bil je tudi član zagrebškega Društva za povestnicu jugoslavensku (hr), ki je bilo predhodnik 1866 ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti).
še novic