Literarno novinarstvo – Karmen Willum Švegl in Leonora Flis

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. april 2021 ― Literarno novinarstvo je žanr, ki združuje lastnosti novinarskega in literarnega pisanja. Gre za novinarska besedila, ki se berejo kot zgodbe, a je v njih vse res. Kakšno osnovo ima (literarno) novinarstvo in kam se razvija danes? O trendih in tokovih današnjega novinarstva bosta spregovorili Karmen Švegl in Leonora Flis. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 919 4367 1652).

Predstavitev knjige Alje Furlan Ptica resnica

Kamra.si, 13. april 2021 ― V četrtek, 15. aprila 2021, ob 18. uri Goriška knjižnica vabi k spremljanju pogovora z avtorico Aljo Furlan in predstavitve njene knjige Ptica resnica. Z avtorico se bo o njenem ustvarjalnem opusu ter o knjigi pogovarjala Polona Abram. Knjiga je izšla pri Zavodu Margarana v letu 2019, ilustrirala in oblikovala jo je Polonca Leban Grmek. Povezava na platformo Zoom (TUKAJ) bo aktivna v četrtek, 15. aprila 2021, v času med 17.50 in 19.15.

Judje v Mariboru v času dogajanja romana Marpurgi

Kamra.si, 13. april 2021 ― Maribor je bil že v času srednjega veka strpno in napredno mesto. Judovska skupnost v Mariboru je bila največja srednjeveška skupnost na ozemlju današnje Slovenije in središče judovstva ne samo Štajerske, pač pa tudi sosednjih dežel. Prav to je bil motiv Zlati Vokač Medic, da je napisala roman Marpurgi, ki je v lanskem letu doživel četrti ponatis pri založbi Beletrina. Prav tako je bila lansko leto v SNG Maribor premierno uprizorjena opera Marpurgi, katere libreto je nastal na osnovi romana Vokačeve. Istega leta sta Mariborska knjižnica in Sinagoga Maribor pripravili razstavo in katalog Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo. Zato je več kot dovolj razlogov, da nam Maribor in Jude tistega časa predstavi Boris Hajdinjak, zgodovinar, soavtor razstave Marpurgi, direktor Sinagoge Maribor ter poznavalec srednjega veka in zgodovine Judov na Slovenskem. Predavanje se bo odvijalo na spletu v torek, 13. aprila 2021, ob 17. uri preko Zoom aplikacije. Povezava na dogodek:Join Zoom Meetinghttps://arnes-si.zoom.us/j/99695151231?pwd=czZxOWpnWkZFcHpmNnJWM1N2K1k4dz09 Meeting ID: 996 9515 1231Passcode: 030473 Prijetno virtualno zgodovinsko druženje!

Pravljični maraton – ČEBELICA, KAJ DELAŠ

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 13. april 2021 31. marca 2021, dan pred zaprtjem javnega življenja v Sloveniji, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili pravljični maraton za vrtčevske skupinice otrok. Razmeram ustrezno smo otroke povabili na zelenico pred knjižnico, kjer so v varni razdalji s pripovedovalko Ireno Štusej poslušali njeno avtorsko pravljico Čebelica, kaj delaš. Dve skupinici otrok sta druga za drugo poslušali zgodbico o čebelici, ki iz urbanega čebelnjaka na strehi knjižnice zaide na papirnato cvetje pod lipo, kjer deklica bere knjigo. Pripoved je dopolnjeval pisan čebelnjak, ki ga je knjižnica pridobila prek projekta LAS-ov Slovenije Čebela ...

13. aprila 1900 je v Mariboru umrl Ignacij Orožen, duhovnik in zgodovinar

Kamra.si, 13. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. aprila 1900 je v Mariboru umrl Ignacij Orožen, duhovnik in zgodovinar. Rodil se je 30. januarja 1819 v Laškem.  Zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen je bil sin laškega tržana in trgovca Ignacija Orožna in Marije roj. Ramšak. Po gimnaziji v Celju je študiral filozofijo v Gradcu, teologijo v Celovcu in bil l. 1842 posvečen. Bil je kaplan v Žalcu in v Celju, župnik v Mozirju, nadžupnik pri sv. Križu v Rogaški Slatini, v Mariboru pa stolni kanonik, stolni dekan in stolni prošt. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Leta 1891 ga je papež imenoval za apostolskega protonotarja. 

40 let Triglavskega narodnega parka – mag. Janez Rakar in Majda Odar

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. april 2021 ― Narodni parki so zavarovana območja narave, ki si zaradi izjemnosti in neprecenljivosti zaslužijo največjo možno skrb. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Letos obeležujemo 40-letnico razglasitve prvega zakona o Triglavskem narodnem parku in 60-letnico odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za Triglavski narodni park. Kakšen je namen narodnih parkov, kateri so cilji Triglavskega narodnega parka, kakšne naloge opravlja Javni zavod Triglavski narodni park in s kakšnimi izzivi se srečujejo, bosta v pogovoru s Petrom Ribičem predstavila direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park mag. Janez Rakar in vodja informacijsko izobraževalne službe Majda Odar. Mag. Janez Rakar vodi Javni zavod Triglavski narodni park od sredine leta 2017, poudarek njegovega dela pa je sodelovanje z deležniki za doseganje ciljev parka: ohranjanje narave in kulturne dediščine ter spodbujanje trajnostnega razvoja.Majda Odar je vodja informacijsko izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku in koordinatorica projektov za izobraževanje, usmerjanje obiska, umirjanje prometa in trajnostni razvoj. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

12. aprila 1869 se je v Ljubljani rodil Rihard Jakopič, slovenski slikar

Kamra.si, 12. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. aprila 1869 se je v Ljubljani rodil Rihard Jakopič, slovenski slikar. Umrl je 21. aprila 1943 v Ljubljani.  Jakopič je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Bil je vodilni slovenski impresionistični slikar, pokrovitelj umetnosti in teoretik. Impresionistični slog slikanja so poleg njega izoblikovali še sodobniki Matej Sternen, Matija Jama in Ivan Grohar. Leta 1900 je bil soorganizator prve slovenske umetniške razstave, tri leta zatem pa soustanovitelj umetniškega društva »Sava«, v okviru katerega je s stanovskimi kolegi impresionisti pripravil razstavo na Dunaju. Velja za pionirja slovenskega impresionističnega slikarstva. Rihard Jakopič se je rodil v Krakovem, tedaj predmestni vasi pri Ljubljani, očetu Francu in materi Neži. Njegov oče, Franc Jakopič, je bil premožen trgovec s poljščinami. Rihard je bil najmlajši med osmimi otroki.[4] Od leta 1879 do leta 1887 je obiskoval realko, potem pa je študiral na dunajski Akademiji likovnih umetnosti in v Münchnu v šoli Antona Ažbeta. Po vrnitvi v domovino je leta 1907 skupaj z Matejem Sternenom odprl zasebno slikarsko šolo, leta 1908 pa je dal po načrtih Maksa Fabianija na svoje stroške zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo, t. i. Jakopičev pavilijon, ki pa je bil leta 1961 zaradi urbanističnih posegov in postavitve železniške proge porušen. Bil je pobudnik za nastanek Narodne galerije. Dolgo je bolehal za epilepsijo. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Rihard_Jakopič Priporočamo tudi: -  https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1900-1918/rihard-jakopic?tab=collections&authorId=513 - https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi246764/ - http://www.sazu.si/clani/rihard-jakopic

Komunikacija preko elektronske pošte

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 10. april 2021 ― Vse naše uporabnike obveščamo, da bo zaradi nadgradnje strežnika za elektronsko pošto, prejemanje elektronske pošte na naši strani začasno prekinjeno oz. omejeno. Nadgradnja naj bi bila predvidoma končana v ponedeljek, 12. 4. 2021. V tem času vas prosimo, da nas za podaljšave, naročilo gradiva in vse ostale informacije, pokličete na telefonsko številko. Velja za vse […]

Obvestilo o ponovnem odprtju knjižnice 12. 4. 2021 in sprememba začasnega urnika

Knjižnica Logatec, 9. april 2021 ― Obveščamo vas, da knjižnica s ponedeljkom, 12. 4. 2021, znova odpira svoja vrata in sicer deluje kot pred 1. aprilom – obiskovalci se torej lahko sprehodite do polic, z omejitvijo števila obiskovalcev knjižnice glede na kvadraturo. Možnost rezervacije gradiva bomo sprostili v nedeljo, 11. 4. 2021. Prosimo, da po gradivo v knjižnico pridete po tem, […]

9. aprila 1883 je v Gorici umrl Štefan Kociančič, duhovnik, jezikoslovec, leksikograf, zgodovinar in bibliotekar

Kamra.si, 9. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. aprila 1883 je v Gorici umrl Štefan Kociančič, duhovnik, jezikoslovec, leksikograf, zgodovinar in bibliotekar. Rodil se je 25. decembra 1818 v Vipavi.   Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel (1829) na gimnazijo v Gorico. Počitnice je preživljal pri bratu, ki je bil vikar na Bukovem. V roke mu je prišla hebrejska slovnica in ta jezik je postal njegov najljubši tuj jezik. Njegov učitelj je bil tudi Valentin Stanič, ki ga je navdušil nad slovenščino. Ob Valentinu Staniču je bil Kociančič začetnik narodnega prebujenja Slovencev na Goriškem. Po končani srednji šoli je stopil v goriško semenišče in bil leta 1841 posvečen v duhovnika. Štiri leta je bil kaplan pri dekanu Josipu Stibielu v Ločniku in po njegovi smrti izdal njegove Pridige in druge slovenske spise (1853). Od leta 1846 naprej je deloval v goriškem bogoslovju. Bil je profesor, zadnja leta ravnatelj, veliko časa pa je posvečal urejanju in skrbi za semeniško knjižnico in jo na novo strokovno uredil. Pripravil je tudi prvi listkovni katalog in napisal navodila za bibliotekarje.

9. aprila 1854 se je v Milanu rodila Pavlina Pajk, slovenska pesnica in pisateljica

Kamra.si, 9. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. aprila 1854 se je v Milanu rodila Pavlina Pajk, slovenska pesnica in pisateljica. Umrla je 1. junija 1901 v Ljubljani. Rojena je bila v Milanu, kjer je bil oče Josip Doljak sodnik. S soprogo Pavlino (roj. Milharčič) sta imela dva sinova, preživel je le starejši Teodor, in tri hčere, Pavlino, Henrieto in Teodolino. Otroci so zgodaj osiroteli; mati je umrla ob zadnjem porodu, nekaj let zatem je umrl še oče. K sebi jih je sprejel stric Matija Doljak, očetov brat, ki je bil dolga leta solkanski župan, pa tudi med ustanovitelji čitalnice v kraju. V otroštvu slovensko ni znala, doma in tudi pri stricu so govorili italijansko, šolala se je v italijanski šoli v Gorici. S slovenščino se je srečala, ko je bila stara šestnajst let, ob stričevih prijateljih, narodnjakih, med katerimi je bil tudi dr. Karel Lavrič, ki jo je jezika učil, jo zalagal s slovenskimi knjigami in jo tudi pripravljal na deklamacije na prireditvah v čitalnicah v Gorici in Solkanu. Med slovenskimi avtorji je najraje brala Prešerna in Stritarja, med tujimi nemške in italijanske klasike. Njeno prvo besedilo, Prva ljubezen, je objavil časnik Soča, junija 1873, nekaj mesecev kasneje še spis Žena v družini. Prvo pesem, Tvoj spomin, je objavila v literarni reviji Zora leto kasneje. Zorin urednik je bil Janko Pajk, s katerim se je leta 1876 poročila in se preselila v Maribor. Da se je Pajk tako kmalu po smrti prve žene znova poročil, sorodniki prve žene niso dobro sprejeli in so jima finančno in čustveno precej otežili življenje. Dobrih dvajset let sta preživela v tujini. Sprva v Gradcu (dve leti), kjer je mož študiral, potem v Brnu (devet let), kjer je dobil službo, in nazadnje na Dunaju (do leta 1899), domov, tudi v Solkan, so prihajali na počitnice. Zaradi moževe bolezni sta se leta 1899 vrnila: živela sta v Ljubljani, vendar je pisateljica kmalu ovdovela in dve leti za možem umrla tudi sama. Viri navajajo, da ste se jima rodila dva sinova, Milan in Božidar. Bila je p
še novic