Kamra.si, 15. april 2021 ― Prijazno vas vabimo, da v torek, 20. aprila 2021, ob 18.30 prisluhnete spletnemu pogovoru o Ivanu Hribarju, politiku, gospodarstveniku, diplomatu, pesniku, pisatelju, prevajalcu, kulturnemu delavcu ter legendarnemu županu mesta Ljubljane med letoma 1896 in 1910.   O njegovem življenju in delu bomo spregovorili z zgodovinarko dr. Ireno Žmuc in etnologinjo Mojco Ferle iz Mestnega muzeja Ljubljana.   Beseda bo tekla tudi o literarnih poskusih Ivana Hribarja, o njegovih dveh družinah, še posebej o drugi ženi Mariji in njuni hčerki Zlatici, ki je skrbno ohranjala očetovo dediščino. Po njej se imenuje tudi prenovljena vila v Rožni dolini, ki bo letošnjega maja odprla vrata za obiskovalce in ponudila celosten vpogled na zasebno in javno življenje Ivana Hribarja.   Pridružite se nam lahko preko zoom povezave: https://zoom.us/j/95336060880. 

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 15. april 2021 ― Avtizem je hitro naraščajoča motnja, ki ne prizadene samo otroka, ampak vso družino, saj je življenje družin, kjer ima otrok avtizem, pogosto zelo drugačno od življenja družin z otrokom brez avtizma. Epidemija bolezni COVID-19 je razkrila in še poglobila mnogo očitnih neenakosti po vsem svetu, zlasti kar zadeva razdelitev bogastva, dostop do zdravstvenega varstva, zakonsko zaščito in politično vključenost. Osebe z avtizmom se že dolgo srečujejo z mnogimi od teh neenakosti, ki so se v zadnjem letu še poglobile. V podporo vsem, ki morajo živeti z avtizmom, je Medobčinska splošna knjižnica Žalec ...

Kamra.si, 14. april 2021 ― Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja – od setve do žetve Se še spomnite jedi, ki niso smele manjkati ob poroki ali za božič? Iz česa ste naredili velikonočne butare? Katere pesmi ste peli ob žetvi in košnji? Še znate napovedati dobro letino? V preteklosti smo ljudje veliko bolj dosledno živeli v sožitju z naravo. Človek se je ravnal po soncu in luni, kar se kaže predvsem v slovenskih šegah in navadah. Vsakodnevno delo na polju in obeleževanje različnih praznikov je narekovalo tudi prehranjevalne navade. Za veliko noč ni smel manjkati velikonočni kruh ali pogača, žetvi je obvezno sledil likof, največ porok pa je bilo v kulinarično bogatem pustnem času. Če želite z nami deliti fotografije, dokumente, predmete ali spomine v povezavi s šegami in navadami vašega kraja, kot so pustovanje, poroke, rojstvo, krst, jurjevanje, martinovanje, setev, koline, ličkanje koruze, mlatev ipd., vas vabimo k sodelovanju. Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo šeg in navad bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica, Knjižnici Pavla Golie Trebnje in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

Kamra.si, 14. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. aprila 1988 je v Ljubljani umrl Fran Zwitter, slovenski zgodovinar. Rodil se je 24. oktobra 1905 v Beli Cerkvi pri Novem mestu. Rodil se je v družini sodnika Davorina Zwittra, koroškega Slovenca. Po maturi na klasični gimnaziji v Novem mestu (1924) je v letih 1924-26 študiral zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 1926-28 pa na dunajski univerzi. Leta 1928 je diplomiral v Ljubljani in leta 1929 tudi doktoriral. V letih 1930-32 je bil s podporo francoske državne štipendije in štipendije sklada Pavla Turnerja na izpopolnjevanju v Parizu, kjer je med drugim študiral pri zamenitem proučevalcu francoske revolucije Albertu Mathiezu.  V letih 1933-1938 je učil na ljubljanski klasični gimaziji, hkrati pa je bil od leta 1937 privatni docent za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti. Leta 1938 je bil kot prvi stalno zaposleni predavatelj obče zgodovine novega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti imenovan za rednega docenta. V obdobju med obema vojnama je bil dejaven tudi kot kritični publicist. Kot levi liberalec je tik pred napadom na Jugoslavijo sodeloval pri ustanovitvi Društva prijateljev Sovjetske zveze, pozneje pa se je priključil Osvobodilni fronti. Po začetku italijanske okupacije je bil maja 1941 kratko aretiran, marca 1942 pa poslan v konfinacijo v Aprico, majhen kraj ob italijansko-švicarski meji. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je sam z vlakom in peš prebil do Slovenije, kjer se je pridružil slovenskim partizanom. Od januarja 1944 do marca 1945 je v Kočevskem Rogu vodil partizanski Znanstveni inštitut IOOF, edinstveno inštitucijo v zasedeni Evropi. Kot predednik komisije za mejna vprašanja pri IO OF je pripravljal gradiva za novo povojno določitev jugoslovanskih oziroma slovenskih mej. V letu 1945 je odšel v Beograd, kjer je do leta 1947 delal kot tajnik na Inštitutu za preučevanje mednarodnih vprašanj pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu. Na Inštitutu je nad