NUK, 15. september 2021 ―      Avtorske pravice v luči DSM Direktive: pogledi EU in Slovenije Impact of the DSM Directive on Copyright law in EU and Slovenia 28. September 2021 Spletni seminar je potekal s pomočjo aplikacije Zoom.  Webinar was held via Zoom.   17. aprila 2019 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, katere namen je prilagoditev nekaterih izjem avtorske pravice v digitalnem in čezmejnem okolju ter zagotavljanje širšega dostopa do digitalnih vsebin. Nekatere spremembe so pomembne tudi za področje knjižničarstva, predvsem ko gre za ohranjanje kulturne dediščine. Na spletnem dogodku so gostje iz tujine in Slovenje predstavili izkušnje s prenosom Direktive v nacionalni pravni red in ključne spremembe, ki jih prinaša Direktiva. V prvem delu dogodka, ki bo potekal v angleškem jeziku, so sodelovali: Stephen Wyber (IFLA), Paul Keller (Open Future), Szabolcs Dancs (National Széchényi Library of Hungary), Christopher Natzén (National Library of Sweden), Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino). Drugi del je potekal v slovenskem jeziku in je bil namenjen predvsem vsem zainteresiranim knjižničarjem. Predstavljen je bil vpliv implementacije DSM direktive in pričakovane spremembe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki bodo zadevale oziroma lahko vplivajo na vsakodnevno prakso dela v knjižnici. On 17th April 2019, the Directive (EU) 2019/790 of the European Parliament and of the Council on copyright in the digital single market has been adopted; its aim is to adjust certain copyright exceptions in the digital and cross-border environment, and to ensure a wider access to digital content. Some changes are relevant also to the field of librarianship, especially in regards to preservation of cultural heritage. At the online event, guests from abroad and Slovenia presented their experience with transposition of the Directive into national legislation and key changes brought

Kamra.si, 14. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. septembra 1887 se je v Dragovanji vasi rodil Mihael Kambič, slovenski slikar. Umrl je 7. januarja 1979 v Dragovanji vasi.  Ljudsko šolo je obiskoval najprej v bližnjem Dragatušu in nato v Črnomlju. Od leta 1899 je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, kjer ga je poučeval risanje najprej Hugo Skopal, kasneje pa tedaj že priznani akademski slikar Josip Germ. Po opravljeni maturi je leta 1908 odšel na študij slikarstva v Prago. Tam je še istega leta opravil sprejemni izpit na Umetnostni akademiji. V Pragi je najprej med letoma 1908 in 1911 obiskoval splošno šolo pri hrvaškemu slikarju profesorju Vlahu Bukovcu, nato pa med letoma 1911 in 1915 še specialno šolo Vojtecha Hynaisa. Po končanem študiju na akademiji je leta 1915 v Pragi opravil še državni profesorski izpit. Jeseni 1915 je pričel poučevati risanje na gimnaziji v Kufsteinu na Tirolskem. Tam je ostal tri leta. Malo pred koncem prve svetovne vojne je prišel v Ljubljano, kjer je potem na poljanski gimnaziji poučeval risanje vse do leta 1950 oziroma do upokojitve. Kasneje je bil nekaj časa tudi honorarni predavatelj pedagogike in metodike na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ki je bila nato preimenovana v Akademijo za likovno umetnost. Kljub odločitvi za pedagoški poklic s slikanjem ni nikoli prenehal. Naredil je vinjete in ovitek za glasilo Lovec, za plakat jugoslovanskega sokolskega zleta v Ljubljani pa je prejel prvo nagrado. Imel je nekaj skupinskih razstav v Kufsteinu, Ljubljani in Beogradu, prvo samostojno razstavo pa šele leta 1964 v Metliki, Črnomlju in Novem mestu. Je slikar realist s solidno tehniko in točno risbo. Večinoma krajino in portret je slikal v olju, manj v akvarelu in pastelu. Največ njegovih slik se nahaja v Belokranjskem muzeju v Metliki. Zadnja leta je preživel pri sorodnikih v rodni Dragovanji vasi, kjer je tudi umrl. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kambic-mihael/Avtor gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana

Kamra.si, 13. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. septembra 1772 se je v Kopru rodil Francesco Andrea Elio Grisoni, plemič, veleposestnik, politik, trgovec, mecen in bibliofil. Umrl je 11. decembra 1841 v Kopru. Francesco Andrea Elio Grisoni se je rodil v Kopru 13. septembra 1772 kot četrti otrok. Krstil ga je kanonik Don Ottavio Manzioli; krstna botra sta bila grof Giovanni Barbabianca in markiza Teresa, žena plemenitega Antea Gravisija, v prisotnosti markiza Elia Gravisija. Francesco je prva leta preživljal v krogu svojih sestra in staršev, pri enajstih letih, kmalu po očetovi smrti ( 5. aprila 1783), pa so ga poslali na šolanje v ugledno plemiško semenišče oziroma Collegio Tolomei v Sieno, kjer je preživel štiri leta. Odločitev, da so odraščajočega Francesca poslali tako daleč od doma, glede na to, da so njegovi vrstniki, tudi iz najuglednejših koprskih plemiških družin, večinoma obiskovali koprski Collegio dei Nobili, ni pojasnjena. Morda jo lahko pripišemo dejstvu, da je bil sienski Collegio Tolomei , zlasti v letih 1687 – 1778, ko ga je že drugič prizadel potres, med najprestižnejšimi na italijanskih tleh in da je bil njegov pokrovitelj in dobrotnik toskanski veliki vojvoda Leopold II. (1765-1790), kasnejši avstrijski cesar (1790-1792). Kot edini moški potomec je moral Francesco po svoji vrnitvi v Koper nemudoma prevzeti breme upravljavca obsežnih posesti oziroma celotnega kapitala, ki je po opravljeni sodni cenitvi znašal okroglih 2 milijona kron. Posesti so vključevale parcele v okolici Kopra, obsežno posest Sv. Onofrija in solna polja na območju piranskega komuna, fevd Sv. Ivana v Dajli pri Novigradu in posesti v okolici Trevisa na območju beneške terraferme. Francesco je po vsej verjetnosti živel v družinski palači Sabini-Grisoni sredi Kopra, ki jo je že leta 1736 njegov oče podedoval po Sabinijih.