Novice

knjižnice

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižnica Trbovlje, 7. december 2021 ― Candice Carty-Williams: Queenie Queenie je dvajset-in-nekaj letna novinarka, ki je gre vse narobe. Zapusti jo fant, kar pravzaprav niti ni nenavadno, saj se je do njega obnašala prav nemogoče, nadrejena v službi je nikakor ne razume, ne razumejo je niti prijatelj, kaj šele družina – njih zanima le, če in kaj je jedla. Čeprav je […] The post Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

7. decembra 2015 je v Celju umrl Ratimir Pušelja, akademski slikar in likovni pedagog.

Kamra.si, 7. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 2015 je v Celju umrl Ratimir Pušelja, akademski slikar in likovni pedagog. Rodil se je 31. oktobra 1941 v Pošćenju pri Šavniku (Črna Gora).  V rojstnem kraju je zaključil osnovno šolo, se vpisal na šolo za oblikovanje v Hercegnovem in jo končal v Sarajevu. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral leta 1968 na slikarskem oddelku pri prof. Mariju Preglju. V letih 1970–1972 je obiskoval slikarsko specialko pri prof. Zoranu Didku. Leta 1977 je pristopil k slikarski grupi »Junij«. Od leta 1972 je delal kot likovni pedagog v Celju, od tega dalj časa na Gimnaziji Celje – Center. V mestu ob Savinji je tudi živel in občasno razstavljal. Pušelja je spadal med kritične premišljevalce sveta; njegova dela so že več kot štiri desetletja zrcalo potrošniške družbe in njenih številnih odprtih vprašanj. Družbe, ki kot navzven sijoča, v notranjosti pa izpraznjena krogla drvi v neskončni kozmos. Na njegovih upodobitvah se srečujejo človeški liki, obkroženi z vesoljskimi dimenzijami, ki iščejo preprosto toplino bivanja. Toda poti nazaj ni; zunanji blišč civilizacije zahteva od nas vsak dan svojo ceno. Svoja dela je združeval v cikluse: Obglavljeni horizonti, Dokumenti, Metamorfoze in Čakajoč na Godoja. Na skupinskih razstavah je bil doma in na tujem prisoten od leta 1968 naprej, za svoje delo pa je prejel Priznanje na razstavi jugoslovanskega portreta (Tuzla, 1971), Nagrado na 8. salonu v Banja Luki ter Prešernovo nagrado občine Celje leta 1982. Priporočamo tudi: https://www.gcc.si/in-memoriam/ Vir:https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/puselja-ratimir/Avtorica gesla: mag. Alenka Domjan, objavila: Osrednja knjižnica Celje  

Matamorfoze delov ptujskega mestnega jedra v zadnjem stoletju

Kamra.si, 6. december 2021 ― Zgodovinski arhiv na Ptuj vabi na razstavo Metamorfoze delov ptujskega mestnega jedra v zadnjem stoletju. Na ogled bo od 3. 12. 2021 do junija 2022 v galerijskem hodniku Zgodovinskega arhiva na Ptuj. Trgi, ulice in hiše v starem ptujskem mestnem jedru so od preloma 20. stoletja dalje doživeli kar nekaj gradbenih in arhitekturnih sprememb, ki jih tako navadni posameznik kot tudi strokovnjak, pa najsi je prvi še tako star, drugi pa neznansko strokovno podkovan, marsikdaj ne moreta opaziti, kaj šele poznati. Pričujoča razstava (Dejan Zadravec) ja nadaljevanje razstave z naslovom Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, ki jo je Zgodovinski arhiv na Ptuju (Katja Zupanič) pripravil v letu 2019 na osnovi fotografij ptujskega novinarja, publicista in fotografa Jožeta Vrabla, le da so tokrat prikazane spremembe nekaterih območij starega ptujskega mestnega jedra, vidne iz primerjave fotografij s konca 19. in začetka 20. stoletja ter sodobnih fotografij taistih območij, ki jih je leta 2020 posnel muzejski fotograf Boris Farič. Primerjava fotografij, posnetih v več kot stoletnem razmaku, vizualno zelo natančno prikazuje gradbeni razvoj ptujskega mestnega jedra, spremni tekst, napisan na osnovi preučevanja arhivskih dokumentov, pa ta proces natančneje razlaga oziroma opisuje. Umetniški dodatek in protiutež zgodovinski in arhitekturni vsebini razstave pa slikovito predstavljajo originalne risbe (oglje na papirju) nekdanjih podob Ptuja, ki jih je natančno narisal priznani ptujski likovni umetnik Aleksander Fenos. Razstavo je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. Ogledati si jo je mogoče vsak delovnik med 8.00 in 14.00 ob upoštevanju PCT pogoja. Vljudno vabljeni!

Tristo kosmatih medvedov

Kamra.si, 6. december 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vljudno vabi na ogled razstave Tristo kosmatih medvedov, ki bo na ogled od 3. decembra 2021 do 10. marca 2022 v muzejskih prostorih Grajske pristave Ormož. Ob punčah iz cunj prištevamo med najstarejše mehke igračke medvedke, ki so se pojavili v začetku 20. stoletja. Prvi medvedki so bili zaradi visok cen dostopni le redkim otrokom. Ko so jih začeli izdelovati bolj množično, so postali najbolj priljubljene plišaste igračke.

4. decembra 1907 se je v Novem mestu rodil Edvard Ravnikar, slovenski arhitekt

Kamra.si, 4. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. decembra 1907 se je v Novem mestu rodil Edvard Ravnikar, slovenski arhitekt. Umrl je 23. avgusta 1993 v Ljubljani. Ravnikar je bil po krajšem študiju na Dunaju učenec Jožeta Plečnika. Pri njem je tudi diplomiral. V letih 1938-1939 se je krajši čas izpopolnjeval pri Le Corbusierju. Med leti 1946–1980 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (1946-50 je predaval tudi o kulturni oz. umetnostni zgodovini na novoustanovljeni Akademiji za upodabljaločo umetnost, kasnejši ALU). Od leta 1969 je bil izredni, od leta 1979 pa redni član SAZU. Ravnikarjeva arhitektura postopoma dobiva objektivno kritično vrednotenje. Cenjen je med svojimi učenci, ki so o njem priredili nekaj razstav in izdali več knjig. Umetnostni zgodovinarji od F. Šijanca, N. Šumija in S. Bernika so ga ocenili kot osrednjega slovenskega arhitekta 20. stoletja po J. Plečniku. Zgodaj je o njem pisala J. Pirkovičeva, za njo P. Krečič in G. Zupan. Najbolj tehtne analize so dodali F. in M. Ivanšek, A. Vodopivec in N. Koseljeva. Velja za najpomembnejšega slovenskega in enega najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov druge polovice 20. stoletja. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Ravnikar Priporočamo: Edvard Ravnikar: 1907-1983
Šest občin prejelo naziv branju prijazna občina

Šest občin prejelo naziv branju prijazna občina

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. december 2021 ― Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS že petič podeljujejo nazive slovenskim občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi,  bralni pismenosti in kulturi. (Grosuplje, 3. december 2021) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so na Ta veseli dan kulture, že peto leto zapored, podelili nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: KOZJE, LENDAVA, RIBNICA, MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC, TRBOVLJE in VODICE. Od leta 2017 je nazive Branju prijazna občina ...

Odprtje razstave Gimnazije Celje – Center z naslovom Sobivanje

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. december 2021 ― V četrtek, 2. decembra 2021, smo v Občinski knjižnici Braslovče odprli razstavo Gimnazije Celje – Center z naslovom Sobivanje. Gre za predstavitev likovnih izdelkov dijakov umetniške gimnazije – likovna smer, ki so del polletne produkcije pri strokovnih predmetih v tem šolskem letu. Sodelovali so dijaki vseh štirih letnikov pod mentorstvom učiteljic Andreje Džakušič (risanje in slikanje), Maje Rak (likovna teorija, bivalna kultura in osnove varovanja dediščine) ter Mojce Šmit (predstavitvene tehnike). Letošnja tema in hkrati rdeča nit pri vseh področjih ustvarjanja je sobivanje. Vodilo je izhodiščno besedilo, ki izhaja iz učnega ...

Celostna izkušnja stranke je pomembna tudi za IZUM

COBISS, 3. december 2021 ― V IZUM-u nenehno razvijamo in nadgrajujemo podporo uporabnikom. Skrbno spremljamo trende in osvajamo nove pristope, s katerimi se odzivamo na potrebe uporabnikov sistema COBISS. Med drugim uporabnikom svojih spletnih strani ponujamo storitev Pomoč v živo – klepet z zaposlenimi v Uporabniškem servisu, za katero uporabljamo orodje podjetja Zendesk. Zendesk je v začetku oktobra pripravil predstavitev … Preberi več "Celostna izkušnja stranke je pomembna tudi za IZUM"

3. decembra 1965 je v Ljubljani umrl Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog

Kamra.si, 3. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1965 je v Ljubljani umrl Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog. Rodil se je 6. oktobra 1896 na Dolnji Težki Vodi.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1915 maturiral. Najprej je služboval kot železničarski uradnik, od leta 1914 pa je nastopal tudi kot amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Leta 1922 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Drama, kjer je ostal do upokojitve leta 1962. Kot poklicni igralec je leta 1921 prvič nastopil kot Debeli človek v Cankarjevi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letih 1922-1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani in mu je pomagal do prvega uspeha s tem, ko mu je zaupal vlogo Ferdiščenka v Idiotu. Pred tem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev. Dolgo je nastopal predvsem v komičnih vlogah, sčasoma pa se je razvil v igralca močnih značajev. Nastopil je kot Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata, Kantor, Grozd, Kalander iz Cankarjevih del ter imel glavno vlogo v Shakespearovem Falstaffu in Držićevem Botru Andražu. Leta 1946 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost vLjubljani. Prevedel in priredil je enaintrideset veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja. Poleg igranja na gledaliških odrih je igral še v rusko-jugoslovanskem filmu z naslovom V gorah Jugoslavije, veliko pa je delal tudi na radiu, v radijskih igrah.

Desetletje Občinske knjižnice Prebold

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 2. december 2021 ― 3. decembra 2021 praznujemo desetletje delovanja Občinske knjižnice Prebold. Mnogi se še spominjajo radosti ob selitvi knjižnične zbirke iz prostorov stare preboldske lekarne v zdajšnji svetel, barvit in sodobno opremljen prostor. Še je živ spomin na slovesnost ob odprtju vrat v novo zakladnico branja, ko so trak prerezali župan Občine Prebold Vinko Debelak, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in dolgoletna knjižničarka Pavla Mlakar. Nastanek knjižnice sicer sega v leto 1945, bralna kultura v Preboldu pa je bila razvita že zdavnaj prej. Krajevna Občinska knjižnica Prebold je ena izmed 11 ...

Literatura v mestu: pogovor o Josipu Jurčiču (1844-1881)

Kamra.si, 2. december 2021 ― Ob 140-letnici smrti Josipa Jurčiča, pisatelja, publicista in urednika, bomo zadnji literarni večer iz letošnjega cikla Literatura v mestu posvetili njegovemu življenju in delu. O pisateljevi literarni zapuščini bomo spregovorili z literarno zgodovinarko in izredno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti UL dr. Urško Perenič. O njegovem uredniškem in novičarskem delu pa s publicistom, novinarjem in sociologom dr. Bernardom Nežmahom. Vabimo vas, da se nam pridružite v torek, 7. 12. 2021 ob 19. uri, na povezavi: https://arnes-si.zoom.us/j/93158603956

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2021

NUK, 2. december 2021 ― Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje okoli 2,9 milijona enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko Sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.    Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Z veseljem predstavljamo pridobitve zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2021.   Darovi V letošnjem letu smo pridobili originalno gradivo, risbe in ilustracije, lesorezne matrice in osnutke Marije Vogelnik, plesalke, plesne kritičarke in ilustratorke. Prav tako smo prejeli tudi dokumentacijski arhiv igralca in pesnika Toneta Kuntnerja. Ta obsega tiskano dokumentacijo o njegovem pesniškem delu, tiskovine in časopise s podatki o življenju in delovanju. Dopolnili s

2. decembra 1860 se je v Mostah pri Brdu na Koroškem rodil Franc Grafenauer, politik in izdelovalec orgel.

Kamra.si, 2. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. decembra 1860 se je v Mostah pri Brdu na Koroškem rodil Franc Grafenauer, politik in izdelovalec orgel. Umrl je 13. decembra 1935 v Mostah pri Brdu na Koroškem.  Oče, ki se je od pastirja in cerkveniškega pomočnika z izobrazbo povzpel do umetelnega izdelovatelja orgel in narodno zavednega občinskega moža, ga je dal v domačo ljudsko šolo (na Brdu); naročil je učitelju Jan. Šumiju, naj ga uči posebno tudi slovenščine. Dovršil je še 4. razr. v sosednem (nemškem) Šmohorju (1873–4), nato pa stopil v uk v očetovi obrti in na njegovem majhnem kmetiškem posestvu pri Plicu. V 5 letih se je izučil in postal očetov pomočnik, po očetovi smrti (1889) njegov naslednik. Postavil je množico novih orgel, največ na Koroškem, pa tudi v sosednjih deželah in izpopolnil njihovo izdelovanje z novimi idejami v izvedbi bistvenih delov, le da jih radi pomanjkanja kapitala ni mogel docela izvesti in splošno uveljaviti. Kmalu se je začel udejstvovati tudi kot narodni buditelj in politik. Drugujoč s tremi tovariši G.-ji, zgodaj (s 17 leti) umrlim Stanarjevim Urhom, ki ga je seznanil s slov. knjigami, posebno Mohorjeve družbe, starejšim bratom Mihom (u. 1925), in Zotlarjevim Mihom z Brda (očetom književnega zgodovinarja), se je navzel ljubezni do slovenščine in narodne zavesti. 
še novic