Novice

knjižnice

Beležka M. Vovk

NUK, 14. januar 2022 ― Podatki o beležki naslov M. Vovk risbe Melita Vovk izbor portretov Urša Kocjan, Meta Kojc, Marijan Rupert oblikovanje Tanja Radež velikost 18 x 13 cm število strani 200 izdala Narodna in univerzitetna knjižnica cena 15 €   Elektronska naročilnica   Melita Vovk (1928-2020) je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih ilustratork, slikark in scenografinj. Njene risbe in ilustracije najdemo v več kot osemdesetih knjigah, za svoje delo pa je prejela številne nagrade, leta 2010 tudi nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Bila je redna gostja literarnih srečanj, zlasti mednarodnega kongresa PEN na Bledu, kjer je neutrudno risala udeležence in dokumentirala dogajanje. Ob teh priložnostih je nastalo več kot tristo izvirnih in izjemnih risb slovenskih in svetovno znanih književnikov in književnic ter drugih kulturnih ustvarjalcev, ki jih je NUK podarila Ejti Štih, hčerka Melite Vovk. Na papir zarisani s svičnikom, kemičnim svinčnikom, flomastrom, ogljem, voščenkami ali še čem, ti portreti veljajo za izjemen dokument časa in edinstvenosti trenutka, ki ga je umetnica ujela vsakokrat znova. Kot je ubesedil Boris A. Novak, vsak portret neponovljiv, enkraten svet - te podobe vabijo k spominu na mnoge (ne)znane obraze in dogodke, kjer so nastale. Hkrati pa skozi občudovanje umetnosti portretiranja vedno znova kličejo k ustvarjalnosti, ki polni prazne strani beležk in skicirk.   »A človeški obraz je bolj zamotan problem, kot se zdi na prvi pogled. Lepo in grdo se mi zdita prav tako relativna pojma kot genialno in noro ali normalno in nenormalno. Kje je meja enega in se začne drugo…. in lahko je najgrše obličje lepo kot odsev plemenitega duha, lahko pa je najlepše obličje grdo kot prazna, brezbrižna maska lepe lutke.« (iz dnevnika Melite Vovk)   Po oddaji naročila vam bomo na navedeni elektronski naslov poslali oceno stroškov in opis možnosti za plačilo. 

Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Narodna in univerzitetna knjižnica (1. del)

NUK, 13. januar 2022 ― Podatki o knjigi naslov Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Narodna in univerzitetna knjižnica 1. del avtorica ddr. Nataša Golob zbirka Biblioteka / Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Bibliotheca / Academia scientiarum et artium Slovenica, ISSN 1408-6344; 20. Manuscripta et fragmenta; 2 izdajatelja in založnika Slovenska akademija znanosti in umetnosti Narodna in univerzitetna knjižnica jezik slovenski ISBN 978-961-268-079-4 (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, zv. 1) cena 23 €   Elektronska naročilnica   Predstavitev knjige v čitalnici Rokopisne zbirke NUK (25. januar 2022) O knjigi: Ddr. Nataša Golob je pred tremi leti izdala prvi zvezek v zbirki Manuscripta et fragmenta s popisom rokopisnih fragmentov Arhiva Republike Slovenije. Pred kratkim je največja poznavalka rokopisnega gradiva v Sloveniji zaključila tudi s pripravo drugega zvezka v seriji, prvi kataloški zvezek s predstavitvijo rokopisov, delnih rokopisov in rokopisnih fragmentov iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ta ponuja eruditski uvid ne le v skrbno sestavljen popis srednjeveškega, skoraj v celoti neznanega rokopisnega gradiva, temveč jih skozi izjemno kontekstualizacijo vseh pomembnih okoliščin povezuje v nova spoznanja in odstira pot prihodnjim raziskovanjem naše pisne kulturne in znanstvene dediščine. Avtorica že v uvodu natančno osvetljuje vse pomembne okoliščine raziskave, metodologije, navezave na pretekla dela in najvidnejše izsledke, poleg tega pa pomenljivo vsebino svojega dela postavi v vse potrebne širše okvire. Knjiga prinaša tudi urejene sezname in kazala osebnih in krajevnih imen, vseh primerjalno navedenih rokopisov ter literature. Spremno besedo je prispeval akademik prof. dr. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V osrednjem delu sledi popis 63 enot rokopisnih fragmentov, od tega 20 rokopisov ali delnih rokopiso

Filmska zbirka

NUK, 13. januar 2022 ― Filmska zbirka vsebuje slovenske – in deloma tuje – igrane, dokumentarne ter animirane filme na različnih nosilcih. Zbirko dopolnjujejo tudi videokasete in DVD-ji slovenskih založnikov z izobraževalno, promocijsko, kulturno ali drugačno vsebino. Zaokrožitev raznovrstnosti gradiva filmske zbirke pa predstavljajo temeljno študijsko ter referenčno gradivo, filmski letaki, plakati, filmske muzikalije, rokopisi scenarijev in druge zvrsti gradiva povezanega s slovenskim filmom in s slovenskimi filmskimi ustvarjalci.  Dejavnost: dopolnjevanje zbirke videokaset in zbirke DVD-jev s poudarkom na slovenskih in koprodukcijskih filmih ter tujih filmih z udeležbo Slovencev. Zbiranje raznovrstnega gradiva, ki osvetljuje razsežnosti slovenske filmske dediščine predvojnega in povojnega ter obdobja samostojne države,  zbiranje referenčnega gradiva in ključnih monografskih publikacij o teoriji in zgodovini kinematografije, bibliografska obdelava filmskega gradiva, znanstveno-raziskovalno in izobraževalno delo, posredovanje informacij o gradivu filmske zbirke in o gradivu filmskega značaja, ki ga hranijo druge posebne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice uporabnikom, sooblikovanje politike Narodne in univerzitetne knjižnice na področju digitalizacije. Informacije in odgovornost: Dostop do gradiva KatNUK dLib.si (digitalizirano gradivo) Kontakt: Miha Mali (skrbnik zbirke) T: (01) 2001 144 E: miha.mali@nuk.uni-lj.si Odpiralni čas Naročanje gradiva* Rezervacija čitalniškega mesta *Gradivo iz posebnih zbirk hranimo na različnih lokacijah, zato je potrebno predhodno naročilo (gradivo, naročeno do 11. ure, boste lahko pregledovali naslednji dan).   DefaultHide

13. januarja 1995 je na Polzeli umrla Meta Rainer, mladinska pesnica in prevajalka.

Kamra.si, 13. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1995 je na Polzeli umrla Meta Rainer, mladinska pesnica in prevajalka. Rodila se je 23. februarja 1904 na Ptujski gori.Kmalu po rojstvu se skupaj s starši in bratom preseli v Kranj, nato v Ljubljano, kjer je obiskovala osnovno šolo. Leta 1932 maturira na učiteljišču v Ljubljani in se kmalu zaposli, kot učiteljica na Štajerskem. Med 2. svetovno vojno, leta 1941, jo okupator iz Braslovč odpelje v celjski »Stari pisker«, od koder jo izženejo v Srbijo. Po vojni pol leta preživi s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, nato se vrne v Braslovče. Vpiše se na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, kjer diplomira leta 1952 iz slovenščine in ruščine. Vse do leta 1962 poučuje na Polzeli in v Žalcu, kjer se kot predmetna učiteljica tudi upokoji.  

Sta Andrej Novak in Novak Andrej dve osebi?

COBISS, 11. januar 2022 ― Ob zaključku tečaja COBISS3/Katalogizacija in format COMARC – dopolnitve in novosti, ki sem se ga udeležila sredi oktobra 2021, sem na tečaju izdala, da kljub prehodu na nivo tretje univerze še vedno rada in z veseljem delam. Uredništvo bloga mi je pravzaprav pustilo proste roke pri izbiri teme, toda ker precej nerada pišem (raje govorim), … Preberi več "Sta Andrej Novak in Novak Andrej dve osebi?"
Setveni koledar 2022

Setveni koledar 2022

Knjižnica Novo Mesto, 11. januar 2022 ― Setveni koledar splošnih knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja 2022 Kupite ga lahko v knjižnici ali ga naročite po pošti Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je v sklopu projekta Knjižnica semen ob mednarodnem letu sadja in zelenjave oblikovala setveni koledar splošnih knjižnic Dolenjske, Bele krajine in Posavja za leto 2022. Setveni koledar temelji na načelih biodinamične kmetovalke Marije Thun, spremljajoče fotografije pa so bile zbrane v akciji Zbiramo spomine na temo Šege in navade: od setve do žetve, ki je potekala aprila 2021 v knjižnicah na našem območju.   Kupite ga lahko v knjižnici ali ga naročite po pošti na povezavi.   Cena koledarja znaša 6 EUR, poštnina je brezplačna.              

Onstran svetlobe

Knjižnica Novo Mesto, 11. januar 2022 ― Razstava Skupaj z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo na ogled postavili razstavo slik in fotografij z naslovom Onstran svetlobe, na kateri sodeluje 20 slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev iz različnih krajev Slovenije.  Razstava je nastala ob stoletnici ustanovitve Podpornega društva slepih, ki je bilo kot prvo slovensko invalidsko društvo ustanovljeno 7. novembra 1920. Z razstavo obeležujemo pomembna dogodka v januarju za slepe in slabovidne. Prvi je 140. obletnica rojstva učiteljice in profesorice Minke Skaberne, ki je velik del življenja posvečala skrbi za slepe. Kot prva pri nas je organizirala prepisovanje številnih knjig v brajico in na ta način omogočila ustanovitev prve in edine slovenske knjižnice za slepe in slabovidne, ki deluje še danes in se po njej tudi imenuje. Rodila se je 10. januarja 1882 v Kranju. Drugi pa je svetovni dan brajeve pisave, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo. 4. januarja 1809 se je namreč rodil avtor brajice Louis Braille, zato je Generalna skupščina združenih narodov s sprejetjem resolucije Svetovne zveze slepih razglasila 4. januar kot svetovni dan brajeve pisave. Hkrati želimo z razstavo širši javnosti predstaviti bogato ustvarjalnost slepih in slabovidnih, ki z neverjetno vztrajnostjo in srčnostjo svoja čustva in poglede onstran svetlobe prelivajo na platno ali lovijo v fotografski objektiv. Razstavo je predstavil Dušan Brešar Mlakar iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, odprl pa jo je predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto Janez Kermc. S prepevanjem je simbolično odprtje razstave obogatila učenka glasbene šole Lipičnik Klara Klemenčič.   Vabljeni k ogledu.

Marino Samsa razstavlja karikature

Knjižnica Postojna, 10. januar 2022 ― Naš poznani karikaturist Marino Samsa v Knjižnici Bena Zupančiča Postojna po sedmih letih spet razstavlja, tokrat novo zbirko karikatur pod naslovom Predzadnja stran, Postojnski prepih 2015 - 2021. V teh letih se jih je namreč nabralo natanko 77 in so prvič predstavljene v svojem izvirniku. Velika pritlična okna so tako zaživela v mnogoštevilnih, značilnih hudomušnih karikaturah, ki nas nagovarjajo skozi naš prostor in čas dogodkov.

Pod to goro raste naše novo mesto

Kamra.si, 10. januar 2022 ― Do konca januarja je v razstavišču Koroške osrednje knjižnice na ogled razstava 'Pod to goro raste naše novo mesto – podobe Raven v luči urbanističnega razvoja'. Letos mineva tudi 70 let od preimenovanja trga Guštanj v mesto Ravne. S tem dejanjem so formalno povezali v celoto trg, grad Ravne in območje železarne. Prav neverjeten je bil povojni zanos, gradbeni zamah, ki je zajel ne samo Ravne, ampak večino slovenskih mest in premikal meje med ruralnim in urbanim. Skoraj idilično podobo krajine so zamenjale velikopotezne stanovanjske soseske in naselja enodružinskih hiš. Spreminjanje bivanjske kulture skozi desetletja je šlo z roko v roki s spremembami naših navad, vsakodnevnih poti. Stanovanjske soseske, ki so rasle, kot gobe po dežju so spreminjale podobo kraja in delavskim družinam nudile sodobno kvaliteto bivanja. Vzporedno je kot svoj organizem raslo 'mesto Železarna', na grajski vzpetini pa se je širilo kulturno, športno in prosvetno središče kraja. Skozi kolaž podob iz fototek Koroške osrednje knjižnice in Koroškega pokrajinskega muzeja se tako lahko sprehodimo po starih ulicah, se nostalgično spomnimo kje in kako smo nekoč nakupovali, kako smo se prevažali, v katerih gostilnah so znali 'privezati dušo' lačnim in žejnim, da seveda na izpustimo znamenitega Doma železarjev in Kavarne na Čečovju. Novejše fotografije zajete na razstavi, pa so iz arhiva Občine Ravne. Avtorici razstave sta Simona Vončina in Simona Šuler Pandev, v sodelovanju z Občino Ravne, Anito Potočnik Slivnik, univ. dipl. inž. arh., ki je za razstavo prispevala tudi glavno besedilo – kot nekakšno rdečo nit, ki poveže staro z novim.

9. januarja 1936 se je na Mostu na Soči rodil Marko Munih, dirigent

Kamra.si, 9. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. januarja 1936 se je na Mostu na Soči rodil Marko Munih, dirigent Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral dirigiranje pri Danilu Švari. Diplomiral je leta 1961, izpopolnjeval se je pri mojstru Lovru Matačiču v Frankfurtu. Svojo umetniško pot je začel kot korepetitor v Slovenski filharmoniji, 1963-1971 pa je dirigiral orkestru te ustanove. Od Antona Nanuta je prevzel delo zborovodje v Primorskem akademskem zboru Vinko Vodopivec. Od 1965 do 1975 leta, je bil umetniški vodja in dirigent Akademskega pevskega zbora (APZ) Tone Tomšič, ki ga je popeljal na gostovanja v države Evrope in severne Amerike. Prejel je številne nagrade (1960) študentsko Prešernovo nagrado za dirigiranje Beethovnove sedme simfonije, (1969) nagrado Prešernovega sklada za umetniško vodenje APZ Tone Tomšič, (1983) Betettovo nagrado za poustvarjalnost, (1985) že drugič nagrado Prešernovega sklada za izvedbo slovenskih del z orkestrom Slovenske filharmonije. Od 1971 do 1979 je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Slovenija (takrat RTV Ljubljana). V marcu leta 2006 je prevzel umetniško vodstvo goriškega okteta »Vrtnica«. Njegova mati, Karolina Dragica Makarovič, je bila sestrična slovenskega skladatelja Vinka Vodopivca, njegov oče pa priznani ljubiteljski zborovodja Zdravko Munih. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marko_Munih

Žigonovo leto 2022 – 70. obletnica rojstva Andreja Žigona

Knjižnica Logatec, 7. januar 2022 ― Letošnje leto bo v Knjižnici Logatec posvečeno pesniku, fotografu, dobrodelnežu Andreju Žigonu. V nedeljo, 9. januarja, bo minilo 70 let od njegovega rojstva, kar bomo obeležili na literarno-glasbenem večeru z naslovom Prost v ponedeljek, 10. januarja, ob 19h, v Narodnem domu Logatec. K sodelovanju v Žigonovem letu smo povabili lokalna društva in ustanove, ki z […]

»Vsak portret neponovljiv, enkraten svet«: risbe Melite Vovk

NUK, 7. januar 2022 ― V letu 2020 smo od hčerke Melite Vovk, gospe Ejti Štih, v dar prejeli okoli 300 originalnih portretov, predvsem udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu iz 90ih let 20. stoletja ter nekaj odličnih portretov slovenskih književnih ustvarjalcev, ki so večinoma nastali v 50ih letih 20. stoletja. Prejeli smo tudi časopisne izrezke, fotografije, brošure PEN in podobno dokumentarno gradivo, ki je v veliko pomoč pri postavljanju zbirke v širši kontekst blejskih srečanj in identificiranju neznanih ali neimenovanih portretov. Z razstavo »Vsak portret neponovljiv, enkraten svet«: risbe Melite Vovk želimo prikazati mnogoterost (znanih) obrazov, raznolikost držav udeležencev srečanj PEN, portrete slovenskih in drugih kulturnih ustvarjalcev, mnoštvo portretov, ki smo jih pridobili z zapuščino Melite Vovk, ter se zahvaliti darovalki, gospe Ejti Štih, za izjemen dar Narodni in univerzitetni knjižnici. Melita Vovk (1928–2020) je poleg slik, grafik in risb, ustvarila tudi mnoge ilustracije, ki krasijo več kot osemdeset knjižnih izdaj, karikature in portrete ter sodelovala v številnih gledaliških in lutkovnih predstavah. Za svoje delo je leta 2010 prejela nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Portretiranci Melite Vovk so lahko narisani samo s svinčnikom ali flomastrom ali pa so upodobljeni s širokim naborom likovnega medija, od svinčnika, kemičnega svinčnika, flomastra, uporabljeno je lahko belo prekrivno sredstvo (korektor), oglje, kroglično pisalo ali voščenke na različnih strojno izdelanih papirjih, večinoma velikosti A3. Risani portreti odražajo minljivi trenutek ustvarjenega in enkratnost ujete podobe portretiranca. Nekateri portreti so že bili razstavljeni, nekateri pa bodo pred oči javnosti stopili prvič. Najlepše je portrete Melite Vovk ubesedil Boris A. Novak. S citatom iz njegove pesmi posvečene umetnici, naslavljamo našo razstavo: »Vsak portret neponovljiv, enkraten svet«. V času razstave si v Kavarni NUK lahko ogledate izbrane reprodukcije po

Predavanje o prvih slovanskih naseljencih pod Pohorjem

Kamra.si, 7. januar 2022 ― V prvem letošnjem predavanju Knjižničnega cikla, ki bo 11. januarja 2022 ob 17. uri v Sodnem stolpu, bo arheolog dr. Andrej Magdič, raziskovalec in konservatorski svetovalec na mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predstavil arheološke in zgodovinopisne raziskave o poselitvi slovenskega Podravja v zgodnjem srednjem veku. Dotaknil se bo tudi vprašanja politične pripadnosti prvih Slovanov ob naselitvi v naš prostor, pri čemer bo poleg zgodovinskih in arheoloških ugotovitev predstavil še ugotovitve historičnega jezikoslovja.   Vljudno vabljeni!

7. januarja 1979 je v Dragovanji vasi umrl Mihael Kambič, slovenski slikar

Kamra.si, 7. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. januarja 1979 je v Dragovanji vasi umrl  Mihael Kambič, slovenski slikar. Rodil se je 14. septembra 1887 v Dragovanji vasi.  Ljudsko šolo je obiskoval najprej v bližnjem Dragatušu in nato v Črnomlju. Od leta 1899 je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, kjer ga je poučeval risanje najprej Hugo Skopal, kasneje pa tedaj že priznani akademski slikar Josip Germ. Po opravljeni maturi je leta 1908 odšel na študij slikarstva v Prago. Tam je še istega leta opravil sprejemni izpit na Umetnostni akademiji. V Pragi je najprej med letoma 1908 in 1911 obiskoval splošno šolo pri hrvaškemu slikarju profesorju Vlahu Bukovcu, nato pa med letoma 1911 in 1915 še specialno šolo Vojtecha Hynaisa. Po končanem študiju na akademiji je leta 1915 v Pragi opravil še državni profesorski izpit. Jeseni 1915 je pričel poučevati risanje na gimnaziji v Kufsteinu na Tirolskem. Tam je ostal tri leta. Malo pred koncem prve svetovne vojne je prišel v Ljubljano, kjer je potem na poljanski gimnaziji poučeval risanje vse do leta 1950 oziroma do upokojitve. Kasneje je bil nekaj časa tudi honorarni predavatelj pedagogike in metodike na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, ki je bila nato preimenovana v Akademijo za likovno umetnost. Kljub odločitvi za pedagoški poklic s slikanjem ni nikoli prenehal. Naredil je vinjete in ovitek za glasilo Lovec, za plakat jugoslovanskega sokolskega zleta v Ljubljani pa je prejel prvo nagrado. Imel je nekaj skupinskih razstav v Kufsteinu, Ljubljani in Beogradu, prvo samostojno razstavo pa šele leta 1964 v Metliki, Črnomlju in Novem mestu. Je slikar realist s solidno tehniko in točno risbo. Večinoma krajino in portret je slikal v olju, manj v akvarelu in pastelu. Največ njegovih slik se nahaja v Belokranjskem muzeju v Metliki. Zadnja leta je preživel pri sorodnikih v rodni Dragovanji vasi, kjer je tudi umrl. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kambic-mihael/Avtor gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana
še novic