Kamra.si, 3. december ― Na Ta veseli dan kulture vas vabimo k ogledu domoznanskega oddelka s posebnimi zbirkami Boga Komelja, ki hrani najstarejše in najdragocenejše gradivo naše knjižnice. Oglejte si najstarejšo knjigo v knjižnici, inkunabule iz druge polovice 15. stoletja, Dalmatinovo Biblijo, rokopise Mirana Jarca, portrete Božidarja Jakca in ostale zaklade, pomembne za slovensko umetnost, narodno identiteto in slovenski jezik, ter se sprehodite po spominski sobi prvega ravnatelja knjižnice Boga Komelja in igralca Janeza Cesarja. Dobimo se v preddverju knjižnice. Sreda, 3. december 2025, ob 17. uri, Preddverje

Kamra.si, 1. december ― Vabljeni na predstavitev prevoda romana Paula Blaha Iskanje sledi v četrtek, 4. 12. 2025,  ob 17.00 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Maribor, Dunaj, Bosna, 1994–1995. Američan Felix Dohnal se v družinski sagi, ki je pred nami, poda po poteh umrlega očeta v njegovem rodnem večkulturnem mestu, da bi našel nepoznani delček sebe. A kar tam najde, je mračna preteklost s svetlimi živahnimi obdobji in izjemno slikovitimi liki; najde pa tudi nove sorodnike in dražljivo ljubezen – toda ali ga lahko ta odreši? Avtofikcijski roman, v katerem ne manjka zgodovinskih, intimnih, družinskih in družbenih zasukov, pa tudi velikih vprašanj ne, ki si jih človeštvo vedno znova zastavlja. Roman Iskanje sledi (v izvirniku Recherche, 1996) je eden redkih nemških romanov, ki se dogaja pretežno v Mariboru kmalu po osamosvojitvi Slovenije ter prinaša zanimiv pogled na razpad Jugoslavije, prepleten z razpadom Avstro-Ogrske monarhije ter tudi Kraljevine Jugoslavije in začetkom druge svetovne vojne. Družinske usode med Mariborom in Dunajem nam približajo ta čas ter morijo na Balkanu ob koncu 20. stoletja. Roman je večna zgodba o iskanju korenin, hrepenenju po celovitosti ter poznavanju lastne preteklosti in družinske zgodovine. V njem ne manjka zgodovinskih, intimnih, družinskih in družbenih zasukov ter univerzalnih vprašanj, ki spremljajo človeštvo skozi vsa obdobja. Knjigo bodo predstavili prevajalka Urška P. Černe, avtorica enega izmed spremnih besedil Lučka Zorko ter urednik in založnik Primož Premzl. Prisrčno vabljeni!

Kamra.si, 1. december ― Univerzitetna knjižnica Maribor vabi na predavanje Družina Biesik in Maribor - Življenje in ustvarjalnost mariborskih fotografov Ladislava in Olge Biesik ter vilamovskega pesnika Floriana Biesika. Od leta 1909 je v Mariboru deloval fotografski atelje Makart, ki sta ga vodila zakonca Ladislav in Olga Biesik. Olga je bila po rodu Čehinja, Ladislav pa pripadnik etnične skupine Vilamovcev, govorcev vilamovščine – zahodnogermanskega jezika, ki ga danes govori le še peščica prebivalcev mesta Vilamovice (Wilamowice) na jugu Poljske. Jerneja Ferlež bo predstavila fotografsko dejavnost in življenje Biesikovih v Mariboru ter izbor fotografij ateljeja Makart, ki so se ohranile v javnih in zasebnih zbirkah, Tymoteusz Król pa bo spregovoril o Ladislavovem očetu Florianu Biesiku (1850–1926), ki velja za najpomembnejšega pesnika Vilamovcev in utemeljitelja knjižne vilamovščine. Predstavil bo njegovo življenje in delo, etnični in zgodovinski okvir ter družinske povezave z Mariborom. Vabimo vas, da nam pomagajte dopolniti védenje o družini Biesik in ateljeju Makart. Iščemo portret Ladislava in Olge Biesik, spomine nanju in na atelje, podatke o življenju Olge Biesik ml. ter fotografije iz ateljeja Makart, ki so se ohranile v družinskih albumih ali zasebnih zbirkah. Fotografije, ki jih nemara hranite, ali podatke, ki jih morda poznate, prinesite na predavanje ali nam jih pred predavanjem oz. po njem posredujte na naslov jerneja.ferlez@um.si. Vabljeni!