NUK, 6. maj ―   Izgubljeno s časom Srednjeveški rokopisni fragmenti 27. maj 2026–5. september 2026, razstavna dvorana NUK Fragmenti srednjeveških rokopisov so izzivalni: zastavljajo nam veliko vprašanj in posredujejo malo odgovorov, ker so samo majhni koščki nekdanjih knjižnih celot, od marsikatere pergamentne knjige je ostal samo delček, včasih le tako velik kot je noht na roki. In vendar: kaj pove? Ali lahko ugotovimo čas, ko je rokopis nastal? Ali lahko prepoznamo slogovne značilnosti pisave, od koder je bil srednjeveški pisar, ki je sukal trstiko in sestavljal črke v besede, besede v misli, misli v zaokroženo vsebino? Ali lahko iz ohranjenih besed prepoznamo vsebino, ki je bila pred časom razgrnjena pred radovednimi očmi? To je prva razstava v Sloveniji, kjer so oder zavzeli fragmenti: ob predstavitvah rokopisov –  zlasti tistih z mikavnim slikarskim okrasom – niti ne pomislimo na zgovornost fragmentov. In teh je samo v ljubljanskih knjižnicah in arhivih najmanj 1500: po večini so preostanki rokopisov iz naših cerkvenih, samostanskih in posvetnih zbirk – torej zastopajo veliko število knjižnih enot, ki so bili nekdaj prisotni pri nas in so imeli bralce, avtorje, prepisovalce. Zelo pozno, predvsem po letu 1500, so se domačemu gradivu pridružili fragmenti, ki so jih v tujih tiskarnah uporabili za okrepitev sešitih tiskanih pol – danes so oboji postali nepogrešljivi del evropske intelektualne dediščine. Zaradi okrnjenega števila srednjeveških pisnih spomenikov je velik del znanja o razvoju pisav, o razmahu vsebin, o množici imen, povezanih z ohranjenimi deli, nepopoln. In ravno fragmenti se izkazujejo kot povezovalna nit, ki združuje znano z novimi dokazili. Razstava odpira nekaj doslej neznanih spoznanj, npr. o najstarejšem znanem fragmentu Ptolemajevega Almagesta v latinščini, o najdenčkih slovarskih fragmentov, ki razkrivajo mnogojezično znanje njenega sestavljavca, o preostanku rokopisov iz dunajskih dvornih delavnic, o šopih univerzitetnih skript z neke seve

Kamra.si, 6. maj ― Vabljeni v ponedeljek, 11. maja 2026, ob 17. uri v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer se bo nadaljeval niz o nekdanjih mariborskih županih. Tokrat se bomo pogovarjali o prvi županji v zgodovini Maribora Veri Kolarič. Posebna gostja bo njena hči Breda Kolarič Lah, upokojena višja sodnica. Vera Kolarič (1923–1991) je bila predsednica mestnega sveta Maribor od leta 1963 do 1967, ko je bila izvoljena za predsednico DPZ v slovenski Skupščini. Zaznamovale so jo dramatične življenjske izkušnje – družinska tragedija v otroštvu, izgnanstvo v Srbijo, upor proti fašizmu, prva povojna leta na Tanjugu v Beogradu, delo v mariborski tekstilni industriji, modernizacija Maribora, liberalizacija slovenske politike konec šestdesetih. Nanjo bi nas morali spominjati uspešni mestni projekti in dolgoročne spremembe v razvoju naše republike. Bolezen jo je prezgodaj odtegnila iz javnega delovanja. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. Še posebej bomo veseli utrinkov vaših spominov o prvi ženski na čelu Maribora!

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 5. maj ― V Občinski knjižnici Prebold je od 5. maja do 4. junija 2026 na ogled razstava umetniških linorezov avtorja Luke Kuharja. Odprtje izvirnih stvaritev smo priredili v torek, 5. maja 2026. Skozi pogovor, ki ga je vodila knjižničarka Lea Felicijan, so obiskovalci spoznali svet grafične umetnosti, v katerem se skozi tehniko linoreza prepletajo osebni spomini, umetniško raziskovanje ter razmislek o času in sledeh, ki jih puščamo za seboj. Luka Kuhar je z umetnostjo povezan že od otroštva. Poleg likovnega ustvarjanja ga je od nekdaj zanimala tudi tehnologija, kar je pozneje pomembno vplivalo ...