Novice

knjižnice

19. decembra 1993 je v Novem mestu umrl Boris Andrijanič, slovenski farmacevt in gospodarstvenik

Kamra.si, 19. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. decembra 1993 je v Novem mestu umrl Boris Andrijanič, slovenski farmacevt in gospodarstvenik. Rodil se je 8. decembra 1910 v Novem mestu.  Družina izvira iz mesteca Bakar na Hrvaškem, od koder se je oče 1906 preselil v Novo mesto. Andrijanič je osnovno šolo obiskoval v Novem mestu (1917–21), gimnazijo (1921–29) v Novem mestu in Ljubljani, kjer je 1930 maturiral. Farmacijo je študiral v Zagrebu (1930–35) in 1935 diplomiral. Po državnem izpitu 1937 je postal magister farmacije. Zaposlen je bil v očetovi lekarni, ki jo je prevzel 1942. Avgusta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil lekarniški referent 14. divizije VII. korpusa in od februarja 1944 referent za nabavo sanitetnega materiala pri sanitetnem odseku Glavnega štaba NOV in POS. Organiziral je več terenskih lekarn, osebno je vodil lekarno Planjava pri Babnem Polju. Februarja 1945 je postal vodja apotekarskega referata pri sanitetnem odseku baze Glavnega štaba NOV in POS za Dalmacijo, kjer je organiziral skladišča v Zadru in Splitu ter skrbel za pošiljke v Slovenijo. Ustanovil je lekarno v vojni bolnišnici Zadar. Žena Mara (r. Agnič) je bila s sinom Andrejem Dragom (Mišom) internirana v Nemčiji.

OBVESTILO - Delovni čas knjižnice med prazniki

Knjižnica Novo Mesto, 19. december 2020 ― Obveščamo vas, da bo osrednja knjižnica v petek, 24. 12. in petek, 31. 12. 2021 odprta od 7.00 do 12.00, krajevne knjižnice pa od 8. do 12. ure. Obveščamo vas, da bo osrednja  knjižnica v petek, 24. 12. in petek,  31. 12. 2021 odprta od 7. do 12. ure,  krajevne knjižnice pa od 8. do 12. ure. Hvala za razumevanje.  

Azili: Eseji o socialni situaciji duševnih bolnikov in drugih zaprtih varovancev

Mestna knjižnica Ljubljana, 18. december 2020 ― Azili Ervinga Goffmana je klasično delo, ki predstavlja analizo sveta posebne kategorije socialnih ustanov, in sicer totalnih ustanov. Avtor v tej zbirki štirih esejev podrobneje analizira totalne ustanove, ki delujejo v polju psihiatrije, vendar svoje ugotovitve in opažanja spretno prenaša tudi na ustanove z drugih področjih. O knjigi bodo spregovorili: dr. Vito Flaker, dr. Špela Razpotnik in dr. Andreja Rafaelič. Pogovor bo moderirala dr. Darja Tadič. Dogodek bo potekal na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 973 8419 6126).

18. decembra 1999 je umrl Peter Levec, slovenski pesnik

Kamra.si, 18. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. decembra 1999 je v Ljubljani umrl Peter Levec, slovenski pesnik. Rodil se je 12. julija 1923 v Zgornjem Tuhinju.  Skupaj s starši se je kot otrok preselil na Vrh nad Krašnjo in osnovno šolo obiskoval v Krašnji. Šolanje je nadaljeval v Mariboru na klasični gimnaziji, kjer je živel pri stricu. Po začetku vojne se je vrnil domov in se zaposlil kot delavec v Kamniku. Marca naslednje leto so ga Nemci med obiskom v Mariboru mobilizirali in skupaj z nekaterimi drugimi nekdanjimi dijaki odgnali na prisilno delo na avstrijsko Štajersko. Delal je na veleposestvu blizu Gradca, sredi julija 1943 pa je pobegnil in se pridružil partizanom. Večji del partizanstva je preživel v Šlandrovi brigadi, v enoti, ki se je precej gibala tudi v njegovih domačih krajih, nato pa je bil zaradi znanja jezikov premeščen v Belo krajino. Večinoma je deloval na partizanskem letališču Otok in kot zvezni oficir pri ameriški vojni misiji. Po končani vojni je dokončal gimnazijo v Mariboru in višjo politično šolo v Beogradu. V prvih povojnih letih je bil sourednik na novo ustanovljeni Mladinski reviji, bil je kulturni urednik Ljubljanske pravice, od koder je odšel v kulturno uredništvo Radia Ljubljana (od 1953 do 1959) in čez nekaj časa tudi k Cankarjevi založbi (od 1959 do 1976), kjer je ostal vse do upokojitve. V svojih uredniških letih je pisal tudi razne ocene in polemične članke, obenem pa je tudi prevajal poezijo in prozo. Umrl je 18. decembra, leta 1999 v Ljubljani.

Razstava božičnih in novoletnih voščilnic

Kamra.si, 17. december 2020 ― Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja izredno pestro zbirko božičnih in novoletnih voščilnic od konca 19. stoletja do današnjih dni. Preko voščilnic lahko sledimo oblikovnemu razvoju voščilnic skozi čas, hkrati pa so pomemben pričevalec narodovega načina življenja. Vabljeni k ogledu izbora božično-novoletnih voščilnic iz naše zbirke v izložbi na novomeškem Glavnem trgu.

17. decembra 1927 se je v Mariboru rodila Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka

Kamra.si, 17. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. decembra 1927 se je v Mariboru rodila Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka.  Marlenka Stupica je slikarstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Francetu Miheliču in Gojmirju Antonu Kosu. Diplomirala je leta 1950 in se posvetila ilustratorstvu. Sodelovala je z Mladinsko knjigo ter z revijama Ciciban in Cicido. Poročena je bila s slikarjem Gabrijelom Stupico, s katerim sta imela hčerko, ilustratorko Marijo Lucijo. Ilustratorka je tudi vnukinja Hana. Nagrade: Župančičeva nagrada 2019 – za življenjsko deloPrešernova nagrada 2013 – za življenjsko deloLevstikova nagrada 1999 – za življenjsko deloČastna lista IBBY 1994Nagrada Prešernovega sklada 1972 – za dosežke na področju mladinske ilustracijeZlata plaketa Bienala ilustracij v Bratislavi 1969, 1971, 1977Zlato pero Beograda 1966, 1973Levstikova nagrada 1950, 1952, 1954, 1958, 1960, 1970 Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marlenka_Stupica

17. decembra 1858 je na Skomarju umrl Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec

Kamra.si, 17. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. decembra 1858 je na Skomarju umrl Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec. Rodil se je 22. aprila 1791 na Skomarju. Jurij Vodovnik se je rodil kot kmečki sin Mihaela in Helene roj. Ostrožnik. Vse od rojstva je bil nekoliko bolehen, bolj šibak, zato se je izučil tkalstva. Tkal je na domu in v »šteri« (po tujih hišah za stanovanje, hrano in pijačo) na Frankolovem, v Črešnjicah, Špitaliču, v Vojniku, v Strmcu, na Mislinji; kot fantič je ministriral skomarskemu kuratu, pozneje bil organist (bržčas samo pevec, ne orglavec) ter cerkovnik v domači župnijski cerkvi. Leta 1829 se je poročil z vdovo Marijo roj. Goričnik iz Vitanja, priženil dva otroka, njegova dva pa sta kmalu umrla. Zadnja leta je živel po več mesecev zdoma pri prijateljih in znancih, hodil naokrog oprtan s košem brez dna ter si s petjem svojih in drugih pesmi služil hrano, zlasti pijačo.

Praznična razstava venčkov in voščilnic

Knjižnica Postojna, 16. december 2020 ― Naša nova razstava je seveda praznično obarvana in uglašena na ročno narejene izdelke iz naravnih materialov. S pivškega konca prihaja avtorica Mateja Morel Rutar, ki pod svojo znamko MAMORU, ustvarja na najrazličnejših področjih. Svojo idejno kreativnost namenja tako otrokom kot odraslim. Tokrat je pripravila izbor čudovitih božičnih venčkov in nekaj izdelkov iz MAMORU Ustvarjalnih uric. Razstavo dopolnjujejo tudi raznolike voščilnice, ki jih je ročno izdelala naša knjižničarka in sodelavka Jelena Bjelošević. Domiselne likovne igre in naravni materiali imajo svoj čar.

OBVESTILO – URNIK knjižnice za 24. in 31. 12.

Knjižnica Postojna, 16. december 2020 ― Spoštovane bralce obveščamo, da bo knjižnica v svojih enotah na 24. in 31. decembra odprta po naslednjem urniku: Enota v Postojni od 7.30 do 13.00, knjižnica v Pivki od 7.30 do 12.00, bibliobus bo ta dva dneva vozil dopoldan in sicer: 24.12. Mala Pristava 8:oo - 8:30, Nadanje selo 8:40 - 9:10, Šmihel 9:15 - 9:45, Narin 9:50 - 10:30, Velika Pristava 10:40 - 11:10, Petelinje 11:20 - 12:00 in 31.12  Goriče 8:00 - 8:30, Landol 1 8:40 - 9:20, Landol 2 9:25 - 9:55, Šmihel pod Nan. 10:05 - 10:40, Studenec 11:00 - 11:30, Hrenovice 11:40 - 12:20,

Jaz sem lev – Maja Šefman

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. december 2020 ― To je zgodba o pogumu in o tem, kako premagati močnejšega. To je zgodba o rački. Čakaj malo, kako o rački? Kaj pa lev? Hmm ... Lev je ... No, lev pride ... Pravzaprav je lev ... Težko je razložiti ... Najbolje, da si kar ogledaš zgodbo in prisluhneš pravljici. Za tiste, ki že težko pričakujete pravljico, smo pripravili nekaj za krajšanje zimskih večerov: rišem, vadim črte in iščem pot skozi labirint.  Pridruži se nam na FB MKL. Primerno za otroke od 3. do 10. leta starosti.

16. decembra 1992 je v Ljubljani umrl Ivan Bavdaž, sadjarski strokovnjak

Kamra.si, 16. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. decembra 1992 je v Ljubljani umrl Ivan Bavdaž, sadjarski strokovnjak. Rodil se je 15. avgusta 1906 se je v Dornberku.  Po končanem sedmem razredu gimnazije v Gorici je Ivan Bavdaž 1923. leta emigriral v Jugoslavijo ter 1924. leta končal kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu in zadružni tečaj v Ljubljani (1924-1925). Po vrnitvi v Italijo in odsluženju vojaščine je končal višjo kmetijsko šolo v Coneglianu (1928) ter opravil strokovni izpit v Padovi z diplomo za potujočega učitelja (maestro provinciale).  Pospeševal je sadjarstvo in vinogradništvo ter prirejal tečaje v Velikih Žabljah, Štanjelu, Vipolžah, na Dobrovem in v Vrhpolju pri Vipavi, kjer je bil spomladi 1930. leta zadnji kmetijski tečaj v slovenskem jeziku. Urejal je zasebne nasade v Oslavju, na Dobrovem in v Vipolžah, služboval je v vrtnariji Erwin de Pasca v Portorožu, kjer je uredil nasad breskev. Leta 1933 se je ponovno preselil v Jugoslavijo. Služboval je kot pomočnik okrajnega referenta v Krškem ter vodil drevesnici in trtnici v Leskovcu in Kostanjevici.  

16. decembra 1822 se je rodil Tomaž Fantoni, slikar, freskant in podobar

Kamra.si, 16. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. decembra 1822 se je rodil (Humin/Gemona del Friuli, Italija) Tomaž Fantoni, slikar, freskant in podobar.  Umrl je 31. maja 1892 v Škalcah. Tomaž Fantoni (Ettore Tommaso Fantoni) se je rodil v družini rezbarja, slikarja in pozlatarja Petra Fantonija v Huminu v Furlaniji. Šolal se je doma in v Vidmu, kjer je na strokovni šoli sv. Dominika študiral arhitekturo, nato nekaj let živel v Benetkah, kjer je pomagal slikarjem dekoraterjem, ob večerih pa je kot izredni slušatelj obiskoval akademijo. Pozneje je pomagal očetu, dokler se ni leta 1857 pridružil slikarjem, ki so hodili na delo v tedanjo Avstrijo. Ker je pričel dobivati številna naročila, je k sodelovanju povabil svojega brata Frančiška, ki je bil pozlatar, in pa slikarja Jakoba Brolla, s katerim sta sodelovala sedem let, od 1861 do 1867. Brollo je v svojem pismu zapisal, da sta se s Fantonijem koristno dopolnjevala, Fantoni sprva ni bil tako vešč figuralnih kompozicij, Brollo pa ne slikanja v fresco tehniki. Fantoni je pozimi slikal oltarne podobe in portrete, poleti pa freske. Nekaj časa je sodeloval s podobarji in mizarji, s katerimi je dokončeval oltarje, prižnice in tabernaklje. Po smrti prve žene se je Fantoni 12. maja 1875, v starosti 52 let, drugič oženil v Slovenskih Konjicah s tridesetletno Matildo Elizabeto Hasenbichel in se tu za stalno naselil, a je pozneje posestvo v Konjicah prodal in kupil posestvo Jamne v Škalcah (Dvorec Škalce). Tu je 31. maja 1892 tudi umrl.

»Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo« - pregled slovenske osamosvojitvene misli

NUK, 14. december 2020 ― Razstavo si je mogoče ogledati tudi v fizični obliki: med 6. in 20. septembrom 2021 v preddverju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. »SANJE IMAJO TO ČUDNO LASTNOST, DA SE VČASIH URESNIČIJO« pregled slovenske osamosvojitvene misli Ob trideseti obletnici plebiscita za neodvisno Slovenijo smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili spletno razstavo, ki s pomočjo gradiva, ki ga hrani naša knjižnica, pred nas razgrne pregled slovenske osamosvojitvene misli. Na njej predstavljamo spomin naših osamosvojitvenih teženj in aktivnosti, ki so del bogate pisne kulturne dediščine in spomina našega naroda. Povezali smo jih v stavek »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo«. Brez sanj, idej in delovanja za samostojno slovensko državo le-te ne bi nikdar imeli. Stavek je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja izrekel profesor Oton Muhr, ki je v svoje sanje tudi brezpogojno verjel in prav zato pooseblja mnoge posameznike in skupine, ki so razmišljali in delovali v smeri neodvisne Slovenije. Prelili so jih na papir, med knjižne platnice in jih zapisali v glasila in časopise. Razstava s podnaslovom Pregled slovenske osamosvojitvene misli se sprehodi skozi nekaj manj kot 150 let naše zgodovine. Vodi nas od prve jasno izražene ideje o združitvi Slovencev v pomladi narodov leta 1848, preko prvič jasno zapisane misli o samostojni Sloveniji leta 1941 in razvoja osamosvojitvene misli med slovenskimi izseljenci, vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je misel na samostojnost dobila krila tudi v matični domovini. Vodila je v sosledje dogodkov, ki so nas pred natanko tridesetimi leti, 23. decembra 1990, pripeljali do plebiscita za neodvisno Slovenijo. Tam smo z veliko večino potrdili veljavnost slovenskim tisočletnim sanjam. Pol leta kasneje, 25. junija 1991, se je rodila samostojna in neodvisna Slovenija.   KOLOFON »SANJE IMAJO TO ČUDNO LASTNOST, DA SE VČASIH URESNIČIJO« pregled slovenske osamosvojitvene misli spletna razsta

NUK 2 v medijih

NUK, 14. december 2020 ―   Gradnja nove stavbe NUK 2 v tiskanih in spletnih medijih  Franci Kapler, Priprave na gradnjo nove stavbe NUK so v polnem zamahu (Časnik.si, 2. april 2021) Peter Pahor, Cilj je zgraditev nove knjižnice do leta 2025 (Dnevnik, 5. november 2020, str. 9) Peter Pahor, V proračunu za gradnjo NUK II niti centa (Dnevnik, 16. oktober 2020, str. 8) Jernej Meden, Kaj je univerzitetna knjižnica? (Radio Študent, 1. oktober 2020) Jernej Meden, Tri desetletja projekta NUK 2 (Radio Študent, 23. 9. 2020) Melita Hajnšek Forstnerič, NUK 2 na prvem tiru (Večer, 27. maj 2020, str. 16) STA, NUK 2 med pomembnimi naložbami za zagon gospodarstva (STA, 26. maj 2020) Martina Černe, “NUK hrani spomin našega naroda”: Ali bomo po štiridesetih letih končno dobili novo Narodno in univerzitetno knjižnico? (Radio Slovenija 3, 20. maj 2020) Melita Hajnšek Forstnerič, Nekakšen piarovec z zidarsko žlico sem (Večer, 20. maj 2020, str. 16) Lena Kreutz, Vasa J. Perović in Matija Bevk: »NUK 2 je nacionalno pomemben in funkcionalno nujen projekt«: intervju (Metropolitan.si, 15. maj 2020) S. R., STA, Kolesje v pozabljenem 50-milijonskem projektu se je znova začelo vrteti (NoviceSvet24.si, 12. maj 2020) A. J., Za gradnjo NUK 2 okoljevarstveno soglasje ni potrebno (Rtvslo.si, 12. maj 2020) V. L., NUK II naj bi začeli graditi v naslednjih letih (Siol.net, 12. maj 2020) Manja Pušnik, Za NUK 2 luč na koncu tunela (Delo.si, 12. maj 2020) DK, NUK II leta 2024 (Mladina, 26. april 2020) STA, Izgradnja NUK II. možna do leta 2024 (tema) (STA, 24. april 2020) Marko Golja, NUK2 (Radio Slovenija 1, intervju z Matijo Bevkom, 15. april 2020) Martina Černe, Pogovor z ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice (Radio Slovenija 1, 15. april 2020) Nadina Štefančič, Viljem Leban: Konec leta bomo imeli v rokah vse papirje, da lahko začnemo graditi NUK 2 (Rtvslo.si, 10. april 2020)

14. decembra 1922 je v Mozirju umrl Anton Goričar, župan, gostinski in turistični delavec

Kamra.si, 14. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1922 je v Mozirju umrl Anton Goričar, župan, gostinski in turistični delavec. Rodil se je 18. oktobra 1840 v Mozirju.   Po končani ljudski šoli v Mozirju se je leta 1856 vpisal na privatno trgovsko šolo v Ljubljani, katere ustanovitelj in lastnik je bil Ferdinand Mahr. Po vrnitvi iz Ljubljane so mu starši kupili hišo, v kateri je bila ena najstarejših gostiln v Mozirju (h. št. 32, po domače pri Sivcu). Uspešno je nadaljeval z gostilničarsko dejavnostjo in bil pobudnik turizma v Mozirju. V tem obdobju so leta 1893 zgradili prvo kopališče v Mozirju. V letu 1910 je poleg kopališča zgradil prvo teniško igrišče in balinišče, katerega je njegov sin Matija Goričar leta 1932 povečal in posodobil. Leta 1865 je cesarsko–kraljeva poštna direkcija v Gradcu z razglasom od 17. julija razpisala mesto poštnega odpravnika za Mozirje in z dekretom dne 26. julija 1865 je Anton Goričar tukaj postal prvi poštni uradnik. Prva pošta je uradovala v rotovžu (h. št. 37), kasneje jo je prestavil v svojo hišo (h. št. 32) in gostilno preimenoval v Gostilno Pri pošti. Bil je večkrat izvoljen za župana trga Mozirje, imenovan za načelnika šolskega sveta, leta 1882 pa je postal ustanovni član prvega sokolskega društva na Štajerskem Savinjski Sokol, kjer je bil izvoljen za podstarosto. Na pobudo okrajnega glavarja grofa Attemsa mu je leta 1898 cesar Franc Jožef podelil priznanje za prispevek pri razvoju Mozirja. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/goricar-anton/

Dvojniki zapisov za imena oseb v CONOR.SI

COBISS, 14. december 2020 ― Med večjimi težavami CONOR.SI so dvojniki normativnih zapisov za imena oseb, tj. več normativnih zapisov za isto osebo. Zato smo v IZUM-u na osnovi seznama potencialnih dvojnikov izvedli aktivnost odkrivanja in razreševanja podvojenih normativnih zapisov za osebna imena, ki jo predstavljamo v tem prispevku. Normativni zapisi za osebna imena – seznam potencialnih dvojnikov V IZUM-u … Preberi več "Dvojniki zapisov za imena oseb v CONOR.SI"

14. decembra 1914 se je v Ljubljani rodil Frane Milčinski - Ježek, satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer

Kamra.si, 14. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1914 se je v Ljubljani rodil Frane Milčinski - Ježek, satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer. Umrl je 27. februarja 1988. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja. V njegov spomin RTV Slovenija vsako leto podeljuje Ježkove nagrade. Njegov psevdonim izhaja iz zabavljaškega tandema Ježek in Joužek, v katerem je nastopal na začetku svoje kariere. Frane Milčinski - Ježek se je rodil v Ljubljani kot tretji otrok v družini uglednega pisatelja in sodnika Frana Milčinskega in matere Marije Milčinske. Že zgodaj je prišel v stik z gledališčem, sodeloval tudi z radiem in leta 1940 dobil angažma igralca v Ljubljanski Drami. Ježek je nastopal v marsikateri očetovi zgodbi. Oba, oče in sin, sta nastopala na Radiu Ljubljana. Ježek se je po radiu prvič oglasil že leta 1936. Neuspešno je študiral na pravni fakulteti in na slavistiki, vendar je raje nastopal z zagrebškim teatrom Grabancijaši, s Totim teatrom in Šentjakobskim gledališčem. V času okupacije (1941) so ga Italijani aretirali zaradi izjave, da v drugi svetovni vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani. Po enoletni odsluženi kazni je deloval v Drami in Operi in objavljal pesmi. Na dan osvoboditve, 9. maja, je pričel delati na radiu, leta 1947 pa postal urednik Pavlihe. Leta 1952 je napisal Zvezdico Zaspanko (ilustrirano kot pravljico za večje ali manjše otroke - tudi v angleščini), prvo slovensko radijsko igro za otroke, scenarij za mladinski film Kekec, pesmi za film Ne čakaj na maj in odigral vlogi v omenjenih filmih. V naslednjih letih je napisal več radijskih iger: Strme stopnice, Dobri stari pianino (po njej posnet tudi film) in začel sodelovati s televizijo pri snemanju skečev ter zabavnih oddaj (Misijon dobre volje, Viktor, luč!, Televizija v šoli in Novoletne oddaje). Leta 1972 je posnel svoje pesmi.   
še novic